:: wikimiki.org ::

28978 Iksion

28978 Iksion

28978 Iksion je asteroidno telo Kuiperjevega pasu, odkrito 22. maja 2001. Premer telesa je približno 760 km in srednja polos njegovega tira 39,432 a.e.. Telo so poimenovali po grškem mitološkem kentavru Iksionu.

Glej tudi

- naravni satelit Iksion ja:イクシオン (小惑星)

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca. Asteroid je vrsta malega planeta (oziroma planetoida). Asteroidi so veliko manjši od planetov. Za večino asteroidov verjamemo, da so ostanki protoplanetnega diska, ki se pri nastanku Osončja niso razvili, oziroma vključili v planete. Nekateri asteroidi imajo tudi lune. Večina asteroidov se nahaja znotraj asteroidnega pasu z eliptičnimi tirnicami med Marsom in Jupitrom.

Poimenovanje in določitev

Besedo »asteroid«, ki pomeni kot zvezda (grško asteroeides, aster - zvezda + eidos - oblika, lik), je leta 1802 skoval sir William Herschel, kmalu potem, ko je Olbers odkril drugi asteroid Palas. Isti izraz je hotel uporabiti tudi za majhne naravne satelite planetov velikanov. Prvi znanstveni članek, ki je uporabil besedo, je bil Ermanov iz leta 1840. Natančno poimenovanje asteroidov ni opredeljeno. Delovna določitev je, da je premer asteroidov večji od 50 m, in s tem jih ločimo od meteoroidov, ki so po navadi velikosti večje skale ali manjši. Razlikujemo jih tudi zaradi tega, ker so asteroidi dovolj veliki, da lahko neovirano prečkajo Zemljino ozračje in naredijo ogromno škodo, medtem ko manjši meteoroidi razpadejo visoko v ozračju. Zaradi tega bi bilo najboljše uporabljati izraz »asteroid« za telesa v Osončju, ki so večji od meteoroidov, manjši od planetov in, ki jih sestavljajo kamnine in ne led. Za še bolj natančen opis teles v našem Osončju glej Osončje in za telesa, manjša od planetov, ki vključujejo asteroide, glej mali planet. Včasih uporabljajo izraz umetni asteroid za objekte, ki jih je izdelal človek in so končala na tiru okoli Sonca. Takšen primer je Mariner 4.

Zemljino Osončje

V Zemljinem Osončju so odkrili na tisoče asteroidov. Do 28. oktobra 2004 so dovolj natančno izračunali 96.154 tirnic »majhnih planetov«, da bi jih lahko tudi uradno imenovali. Uradno so jih do sedaj imenovali 11.887. Trenutna ocena za celotno število asteroidov v Osončju je nekaj milijonov. Največji asteroid je Ceres, ki je bil tudi najprej odkrit. Njegov premer je od 900 do 1000 km. Druga dva velika asteroida sta Palas in Vesta s premeroma okoli 500 km.

Razvrstitev asteroidov

Asteroide po navadi razvrščajo v skupine na podlagi lastnosti tirnic in na podlagi podrobnosti spektra sončne svetlobe, ki jo odbijajo.

Skupine in družine tirnic

Asteroide razdelimo v skupine in družine na podlagi lastnosti njihovih tirnic. Običajno imenujejo skupino asteroidov po prvemu članu te skupine, ki ga odkrijejo. Skupine so relativno proste dinamične povezave, družine pa so bolj »tesno« povezane in izhajajo od razpada velikega starševskega asteroida daleč v preteklosti. Za popoln seznam znanih skupin in družin asteroidov glej mali planet.

Spektralna razvrstitev

Leta 1975 so Clark R. Chapman, David Morrison in Ben Zellner razvili taksonomski sistem asteroidov na podlagi barve, odbojnosti in spektralne oblike. Te lastnosti odgovarjajo sestavi snovi na površinah asteroidov. Izvirno so razvrstili le tri tipe asteroidov:
- asteroidi tipa C - karbonatni, 75 % znanih asteroidov
- asteroidi tipa S - silikatni, 17 % znanih asteroidov
- asteroidi tipa M - kovinski, večina preostalih asteroidov. Ta seznam so od tedaj razširili še na druge tipe asteroidov. Število tipov z raziskovanjem asteroidov narašča. Za popoln seznam glej seznam asteroidnih tipov. Razmerje znanih asteroidov, ki pade v različne spektralne tipe, nujno ne odslikava razmerja vseh asteroidov tega tipa. Nekatere tipe je lažje zaznati od drugih.

Problemi s spektralno razvrstitvijo

Izvirno so spektralne določitve temeljile na podlagi sestave asteroidov:
- C - karbonatni
- S - silikatni
- M - kovinski To je vodilo v veliko zmedo, čeprav asteroidni tip sam ne nakazuje njegovo sestavo. Medtem ko bodo asteroidi z različnimi spektralnimi razvrstitvami po vsej verjetnosti sestavljeni iz različne snovi, pa ni rečeno, da bodo asteroidi znotraj istega taksonomskega razreda sestavljeni iz iste snovi. Znanstveniki se niso mogli sporazumeti glede novega taksonomskega sistema za asteroide in zaradi tega je določitev spektralne razvrstitve zastala.

Odkrivanje asteroidov

Zgodovinski postopki odkrivanj

V zadnjih dveh stoletjih so se postopki odkrivanj asteroidov zelo izboljšali. V zadnjih letih 18. stoletja je baron Franz Xaver von Zach sestavil skupino 24. astronomov, ki naj bi iskala »manjkajoči planet«. Ta se naj bi po Titius-Bodejevem zakonu nahajal na razdalji okoli 2,8 a.e. od Sonca. Na njihovo odločitev je delno vplivalo Herschlovo odkritje planeta Uran leta 1781 na razdalji, ki ga je »predvidel« zakon. Za to nalogo so morali pripraviti na roko narisane nebesne karte za vse zvezde v pasu zodiaka vse do dogovorjene meje vidnosti. V naslednjih nočeh so nebo ponovno kartirali in na ta način naj bi odkrili katerokoli gibajoče telo. Pričakovano gibanje manjkajočega planeta je bilo okoli 30 ločnih sekund na uro, kar so opazovalci že znali zaznati. Prvi asteroid Ceres ni odkril član te skupine in še to bolj po nesreči leta 1801. V nekaj letih so odkrili še tri druge, Palasa in Juna, ter leta 1807 še Vesto. V naslednjih osmih letih brezplodnega iskanja je večina astronomov menila, da asteroidov ni več in je prenehala z iskanji. Karl Ludwig Hencke je vztrajal in leta 1830 začel spet iskati asteroide. Petnajst let kasneje je odkril Astrejo, prvi novi asteroid v 38. letih. V manj kot dveh letih je odkril še Hebo. Po tem so drugi astronomi začeli z iskanjem in skoraj vsako leto so odkrili nov asteroid, razen v času vojne leta 1945. Najbolj znani astronomi, ki so v tej začetni dobi odkrivali asteroide so bili John Russel Hind, Annibale de Gasparis, Karl Theodor Robert Luther, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Jean Chacornac, James Ferguson, Norman Robert Pogson, Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, James Craig Watson, Christian Heinrich Friedrich Peters, Alphonse Louis Nicolas Borrelly, Johann Palisa, Paul in Prosper Henry ter Auguste Honoré Charlois. Leta 1891 je Max Wolf za odkrivanje asteroidov uvedel astrofotografijo. Asteroidi so bili na močno osvetljenih fotografskih ploščah kratke črte. To je zelo povečalo odstotek odkrivanja v primeri s prejšnjimi optičnimi postopki. Wolf sam je odkril 248 asteroidov, najprej istega leta 323. asteroid Brucio. Stoletje kasneje so odkrili, oštevilčili in imenovali le nekaj tisoč asteroidov. Vedelo se je, da jih je veliko več, vendar se večina astronomov ni utrujala z njimi. Imenovali so jih »zajedavci neba«.

Sodobni postopki odkrivanj

Do leta 1998 so asteroide odkrivali s postopki v štirih korakih. Najprej so z daljnogledom s širokim poljem fotografirali predel neba. Pari fotografij so si po navadi sledili vsako uro. Večkratne pare so lahko slikali v večih dnevih. V drugem koraku, so pod stereoskopom pregledali oba filma. Vsako telo v tirnici okoli Sonca se bi med dvema paroma filmov malo premaknilo. Pod stereoskopom bi slika telesa plavala nekoliko nad zvezdnim ozadjem. Ko so gibajoče telo zaznali, so v tretjem koraku z digitalnim mikroskopom natančno izmerili njegovo lego. Lego so določili glede na znane lege zvezd. Ti trije koraki še niso bili odkritje asteroida. Opazovalec je odkril le navidezno sliko telesa, ki je dobila začasno oznako. V zadnjem koraku odkritja je opazovalec poslal lege in čas opazovanj Brianu Marsdenu, vodji Središča za male planete (MPC). Marsden je s pomočjo računalniških programov izračunal ali se navidezna slika telesa prilega drugim slikam in tirnici. Če se je slika ujemala, so opazovalca proglasili za odkritelja. Ko so telo oštevilčili, je lahko določil tudi ime, kar je potrdila še Mednarodna astronomska zveza (IAU).

Imenovanje odkritih asteroidov

Ko asteroidu potrdijo tirnico, ga oštevilčijo, kasneje pa dobi morda še ime. Na primer 1 Ceres. Prvi asteroidi se imenujejo po likih iz grško-rimske mitologije. Teh imen je kmalu zmanjkalo in začeli so uporabljati še druga. Imena znanih osebnosti, imena njihovih žena in celo imena likov iz televizije. Nenapisana tradicija rabe le ženskih imen je trajala do poimenovanja asteroida 334 Chicago. Celo tedaj so se na seznamu pojavljala nenavadna ženska imena. Nekatere skupine imajo imena z občo temo. Na primer Kentavri, asteroidi, ki krožijo med Saturnom in Neptunom, se vsi imenujejo po legendarnih kentavrih. Trojanci se imenujejo po junakih iz trojanske vojne. Za cel seznam glej pomeni asteroidnih imen. Leta 2003 so odkrili nov razred asteroidov, Apohelce. Prvi član te skupine je 2003 CP₂₀. Tirnice teh asteroidov ležijo zmeraj znotraj Zemljine.

Nedavna tehnologija: odkrivanje nevarnih asteroidov

Vedno bolj narašča zanimanje za odkrivanje asteroidov, katerih tirnice se sekajo z Zemljino in, ki bi lahko trčili z našim planetom. (glej asteroide, ki prečkajo Zemljino tirnico). Tri najpomembnejše skupine blizuzemeljskih asteroidov so Apolonci, Amorci in Atonci. Predlagali so več strategij odvrnitve asteroidov. Blizuzemeljski asteroid 433 Eros je Carl Gustav Witt odkril leta 1898. V 30. letih 20. stoletja so odkrili še več podobnih teles. Med njimi so bili najpomembnejši: 1221 Amor, 1862 Apolon, 2101 Adonis in končno 69230 Hermes, ki je v letu 1937 šel mimo Zemlje na razdalji 0,005 a.e.. Astronomi so se začeli zavedati možnega trka z Zemljo. Dva dogodka v kasnejših desetletjih sta povečala nivo zaskrbljenosti: vedno večje odobravanje teorije o izginotju dinozavrov Walterja Alvareza zaradi trčenja in opazovanje kometa Shoemaker-Levy 9, ki je leta 1994 trčil v Jupiter. Ameriška vojska je objavila tudi podatke iz svojih vojaških satelitov, namenjenih za odkrivanje jedrskih eksplozij, ki so zaznali stotine trkov teles v zgornjih delih ozračja z velikostjo od 1 do deset metrov.

Raziskovanje asteroidov

Asteroidi v leposlovju in filmu

Glej tudi

Zunanje povezave

(Pregled asteroidov) | Prvi asteroid | ...
- Kategorija:Mali planeti ja:小惑星 ko:소행성 ms:Asteroid simple:Asteroid th:ดาวเคราะห์น้อย

Astronomsko telo

Glej tudi

- seznam astronomskih teles
- naravni satelit
- nebesno telo Kategorija:Astronomija Kategorija:Seznami ja:天体 ko:천체 th:วัตถุท้องฟ้า

22. maj

22. maj je 142. dan leta (143. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 223 dni.

Dogodki

- 1176 - pri Aleppu poskušajo asasini ubiti Saladina
- 1455 - začetek prve vojne vrtnic med dinastijama York in Lancaster za angleški prestol
- 1762 - Švedska in Prusija podpišeta hamburški mir
- 1819 - SS Savannah, prvi parnik, ki prepluje Atlantik, izpluje iz pristanišča Savannah (Georgia, ZDA)
- 1840 - uradno odpravljene deportacije britanskih obsojencev v Novi južni Wales
- 1908 - brata Wright patentirata svoje letalo
- 1939 - Nemčija in Italija podpišeta jekleni pakt
- 1940 - Tretji rajh in Romunija podpišeta pogodbo o dobavi vse romunske nafte rajhu
- 1947 - ameriški predsednik Harry S. Truman objavi Trumanovo doktrino
- 1960 - najsilovitejši izmerjeni potres doslej prizadene južni Čile
- 1967 - požar uniči bruseljsko veleblagovnico Innovation in zahteva 323 žrtev
- 1968 - jedrska podmornica USS Scorpion z 99 možmi potone blizu Azorov
- 1972 - Cejlon sprejme novo ustavo, se preimenuje v Šri Lanko in se pridruži Britanski skupnosti narodov (Commonwealthu)
- 1972- Richard Nixon obišče Sovjetsko zvezo
- 1990 - združitev Jemna
- 1992 - Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina postanejo članice OZN
- 1998 - severnoirski katoliki in protestanti podpišejo mirovni sporazum

Rojstva

- 1664 - Andreas Schlüter, nemški kipar, arhitekt (tega dne krščen) († 1714)
- 1772 - Ram Moham Roj, indijski hindujski reformist († 1833)
- 1813 - Wilhelm Richard Wagner, nemški skladatelj († 1883)
- 1843 - Mary Stevenson Cassatt, ameriška slikarka († 1926)
- 1859 - sir Arthur Ignatius Conan Doyle, škotski pisatelj († 1930)
- 1885 - Tojoda Soemu, japonski admiral († 1957)
- 1907 - sir Laurence Kerr Olivier, angleški gledališki igralec, gledališki režiser († 1989)
- 1917 - Georg Tintner, avstrijski dirigent judovskega rodu († 1999)
- 1920 - Thomas Gold, avstrijsko-ameriški astronom, astrofizik, kozmolog († 2004)
- 1924 - Chahnour Varinag Aznavourian - Charles Aznavour, francoski pevec, kantavtor armenskega rodu
- 1943 - Betty Williams, severnoirska političarka, nobelovka
- 1946 - George Best, severnoirski nogometaš († 2005)
- 1970 - Naomi Campbell, angleška supermanekenka, igralka

Smrti

- 337 - Konstantin I. Veliki, rimski cesar (
- 280)
- 1868 - Julius Plücker, nemški matematik, fizik (
- 1801)
- 1873 - Alessandro Francesco Tommaso Manzoni, italijanski pesnik, pisatelj (
- 1785)
- 1873 - Per Georg Scheutz, švedski odvetnik, prevajalec, izumitelj, praračunalnikar (
- 1785)
- 1885 - Victor Hugo, francoski pisatelj (
- 1802)
- 1967 - Josip Plemelj, slovenski matematik (
- 1873)
- 1967 - James Mercer Langston Hughes, ameriški pisatelj, pesnik, dramatik (
- 1902)
- 1970 - Bojan Stupica, slovenski gledališki igralec, gledališki režiser (
- 1910)
- 1970 - Anton Gojmir Kos, slovenski slikar (
- 1896)
- 1972 - Cecil Day-Lewis, britanski pesnik (
- 1904)
- 1975 - Boris Kalin, slovenski kipar (
- 1905)
- 1992 - Zellig Haris, ameriški jezikoslovec (
- 1909)

Prazniki in obredi

- svetovni dan biodiverzitete ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 21. maj - 23. maj - 22. april - 22. junij - seznam vseh dni 522 ja:5月22日 ko:5월 22일 ms:22 Mei simple:May 22 th:22 พฤษภาคม

Premer

Premér (diámeter) ima več pomenov. V geometriji je premer kroga vsaka daljica, ki gre skozi središče in ima krajišča na krožnici. Dandanes govorimo o dolžini te daljice in ne le o sami daljici. Dolžina premera je dvakratna dolžina polmera. V teoriji grafov je premer grafa razdalja med najbolj oddaljenima točkama le-tega.

Znak za premer

graf Znak za premer je podoben prečrtani ničli. Kodiranje Unicode ima za ta znak znak 8960 (šestnajstiško 2300), v HTML zapisan kot ⌀ ali ⌀. Prikaz znaka je odvisen od nameščenih pisav. (Vaš brskalnik prikaže ⌀ in ⌀.) Četudi sta praktično enaka, znaka za premer ne smemo zamenjati za znak, ki označuje prazno množico. Znak (Ø, ø) je zelo podoben grški črki Φ; od tod tudi izraz za premer (še posebno v tehniki): fi. Kategorija:Matematika Kategorija:Tehnika ja:径

Polmer

Polmér (tudi pólmer) ali rádij je polovica premera kroga, krogle, oziroma razdalja od središča do oboda kroga ali krogle.

Glej tudi

- atomski polmer
- akcijski radij
- gravitacijski polmer
- krajevni vektor (radij-vektor) Kategorija:Geometrija ja:半径

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a.e. (

a_0

), mednarodna pa AU, au ali a.u.) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca. Natančnejša določitev enote mora upoštevati še dejstvo, da tir Zemlje okoli Sonca ni krožnica, ampak elipsa. Izvirno so astronomsko enoto določili kot glavno os Zemljinega tira, to je kot povprečno razdaljo Zemlje od Sonca. Za še večjo natančnost je Mednarodna astronomska zveza (IAU) leta 1976 določila astronomsko enoto kot razdaljo od Sonca, na kateri bi imel brezmasen delec v nemotenem tiru obhodni čas 365,2568983 dni (ali Gaussovo leto). Mednarodni urad za uteži in mere predlaga oznako za astronomsko enoto ua. Natančna izmerjena vrednost je 149.597.870,66 km. V času, ko so astronomsko enoto predstavili, je bila njena dejanska vrednost zelo slabo znana. Razdalje planetov izražene z a.e. lahko določimo iz heliocentrične geometrije in zakonov gibanja planetov. Navsezadnje so dejansko vrednost a.e. približno določili iz opazovanj paralakse in nedavno še natančneje z radarjem. Medtem ko sedaj poznamo vrednost astronomske enote z veliko natančnostjo, pa ne poznamo vrednosti za maso Sonca zaradi nezanesljivosti merjenj splošne gravitacijske konstante. Ker je gravitacijska konstanta znana na pet ali šest decimalk, lege planetov pa na 11 do 12 decimalk, je nemogoče izvesti preračun lege planetov v metričnem sestavu enot, brez da bi izgubili natančnost pri njihovi pretvorbi. Zaradi tega račune v nebesni mehaniki izvedemo v Sončevih masah in astronomskih enotah namesto v kilogramih in kilometrih.

Zgledi

- 366,873 a.e. - razdalja Proksime Kentavra od Sonca,
- 39,5 a.e. - razdalja Plutona od Sonca,
- 13,0 a.e. - razdalja Proksime Kentavra od α Kentavra,
- 6,4 a.e. - največja razdalja med Zemljo in Jupitrom,
- 5,2 a.e. - razdalja Jupitra od Sonca,
- 4,0 a.e. - najmanjša razdalja med Zemljo in Jupitrom,
- 2,57 a.e. - glavni premer Betelgeze,
- 0,0026 a.e. - razdalja Lune od Zemlje. Nekaj približnih pretvorbenih množiteljev:
- 1 a.e. = 1,496 · 10¹⁸ Å = 149.600.000 km = 92.960.000 milj = 490.800.000.000 čevljev = 8,33 svetlobnih minut
- 1 sv.l. (svetlobno leto) = 63.241 a.e.
- 1 pc (parsek) ≈ 206.265 a.e.

Meritve skozi zgodovino

Kako natančno so astronomi in drugi merili astronomsko enoto nam prikazuje spodnja tabela.

Glej tudi

- parsek, svetlobno leto, pretvorba enot, red magnitud,
- Gaussova gravitacijska konstanta.
- enote sprejemljive za uporabo s sistemom SI in so dobljene eksperimentalno

Zunanje povezave

- Program za pretvorbo dolžinskih enot (v angleščini): http://www.ex.ac.uk/cimt/dictunit/ccleng.htm Kategorija:Druge enote ja:天文単位 ko:천문 단위 th:หน่วยดาราศาสตร์ zh-min-nan:Thian-bûn tan-ūi

Grška mitologija

Gŕška mitologíja je mitologija iz časa antične Grčije. Proučevalci grške mitologije so se imenovali mitografi.

Bogovi

Afrodita - Amfitrita - Apolon - Ares - Ariadna - Artemida - Asklepij - Ate - Atena - Demetra - Dioniz - Eol - Eos - Erinije - Erida - Eros - Gea - Had - Heba - Hefajst - Helios - Hera - Hermes - Hore - Irene - Kronos - Mojre - Nemeza - Nike - Nimfa - Okean - Pan - Perzefona - Pozejdon - Priap - Rea - Selena - Tanatos - Temida - Tihe - Uran (mitologija) - Zevs -

Junaki

Ahil - Belerofont - Herkul - Odisej - Tezej - Perzej - Jazon

Kralji

Amfitrion - Atrej - Avgij - Sizif - Tantal -

Kraji in predmeti

Aheron - Had - Olimp - Tartar -

Pošasti

Argos - giganti - gorgone - harpije - Hidra - Himera - Karibda - Kerber - kentavri - kiklopi - Ladon - Lamija - Minotaver - Scila - Sfinga - Tifon -

Druge osebe

Amfion - Andromeda (mitologija) - Antej - Antropos - Muza - Nimfa - titani -

Živali

Amalteja -

Glej tudi

- Družinsko drevo grških bogov
- Ferekid
- Kategorija:Antična Grčija ja:ギリシア神話 ko:그리스 신화

Kentaver

Kentáver (grško Κένταυροι: Kéntauroi) je v grški mitologiji bajeslovno bitje, ki je pol človek, pol konj (ima konjski trup, ter človeški torso in glavo). Kategorija:Grška mitologija ja:ケンタウロス th:เซนทอร์

Naravni satelit

.]] Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta. Tipičen predstavnik je Zemljin naravni satelit Luna. V Osončju je vsaj 140 naravnih satelitov. Veliko jih kroži tudi okoli izvenosončnih planetov v sistemih drugih zvezd. Po navadi imajo večji plinski velikani več naravnih satelitov. Merkur in Venera jih nimata, Mars ima dva majhna in Pluton večjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Izvor

Večina naravnih satelitov je verjetno nastala iz istega sesedajočega področja protoplanetnega diska. Obstaja več izjem in različič tega standardnega modela nastanka naravnih satelitov, ki jih teoretično obravnavajo. Nekaj naravnih satelitov je morda ujetih tujih teles, kosov večjih naravnih satelitov, ki so preostali od velikih trkov. V primeru Zemljine Lune je to planet sam, kateremu je velik trk v tirnico odtrgal njegov del. Ker poznamo večino naravnih satelitov le prek oddaljenih opazovanj z daljnogledi in prek spoznanj in podatkov medplanetarnih vesoljskih sond, je večina teorij o njih še vedno nezanesljivih.

Fizikalne značilnosti

Naravni sateliti v Osončju

Glej tudi

- Jupitrovi naravni sateliti
- Saturnovi naravni sateliti
- Uranovi naravni sateliti
- Neptunovi naravni sateliti Kategorija:Nebesna telesa
- ja:衛星 ko:위성 th:ดาวบริวาร

Friedrich Gottlieb Bartling

Friedrich Gottlieb Bartling (
- 9. Dezember 1798 in Hannover, † 20. November 1875 ebenda) war ein deutscher Botaniker. Bartling studierte an der Universität Göttingen Naturwissenschaften, bereiste 1818 Ungarn und Kroatien, wurde 1822 Privatdozent, 1836 Professor, 1837 Direktor des botanischen Gartens in Göttingen.

Schriften

- De litoribus ac insulis maris Liburnici (1820)
- Ordines naturales plantarum (1830)
- Flora der österreichischen Küstenländer (1825)
- Vegetabilia cellularia in Germania septentrionale praesertim in Hercynia et in agro Gottingensi (1834 und 1836) ; mit Georg Ernst Ludwig Hampe Bartling, Friedrich Bartling, Friedrich Bartling, Friedrich Bartling, Friedrich Bartling, Friedrich

Doda i Virgin online casinos darmowe mp3 spielautomaten zbiorniki tworzywowe

:: RELATED NEWS ::

Baunatal (Tal)
Das Baunatal ist ein Tal in Nord-Hessen südlich des Habichtswalds bei Kassel.
- Darin fließt der Bauna-Bach.
- Darin liegt die Stadt Baunatal.
- Darin liegt die Gemeinde

Umtriebigkeit
Die Umtriebigkeit bezeichnet Verhaltensweisen, die als Folge von Hirnschädigungen, bei einer manischen Psychose oder bei Verwahrlosung entstehen können. Die Patienten sind in der Regel ruhelos, geschäftig, ohne eigentliche Handlungslinie, lassen sich treiben und werden von vielfältigen Reizen der Umwelt angeregt. Man spricht auch von dranghaftem Verhalten. Baum, der, ähnlich wie der Ölbaum auch, im Mittelmeerraum und Vorderasien vorkommt. Er gehört zur Unterfamilie der Johannisbrotgewächse (Caesalpinioideae) inner

Zoroastrischer Kalender
Der Zoroastrische Kalender ist ein Sonnenkalender mit 12 Monaten zu je 30 Tagen plus fünf zusätzlichen Tagen am Ende des Jahres, die keinem Monat zugeordnet sind. Es gibt drei verschiedene Versionen dieses Kalenders, die sich darin unterscheiden, dass sie ein anderes Jahr als Jahr 1 bezeichnen.
- Der Qadimi-Kalender (alter Kalender) wird im Iran benutzt.
- Der Shenshai-Kalender (königlicher Kalender) wird von den Parsi in Indien benutzt und läuft dem Qadimi-Kalender um 30 Tage hi

Souvenir
Ein Souvenir ist ein Gegenstand, den man als Erinnerung an ein bestimmtes Ereignis, einen Ort oder eine Person mitnimmt und aufbewahrt. Das Wort stammt aus dem Französischen und bedeutet dort Erinnerung, Andenken. Im Unterschied zu einer Trophäe werden Souvenire stets käuflich erworben. Oft bringen Leute sich und anderen z.B. ein Souvenir aus dem Urlaub mit. Hierbei handelt es

Sammlerstück
Der Begriff Sammeln bezeichnet die systematische Suche, Beschaffung und Aufbewahrung einer abgegrenzten Art oder Kategorie von Dingen oder Informationen. Früher war das Sammeln und Horten von Lebensmitteln überlebenswichtig. Heute wird Sammeln hauptsächlich als Hobby betrieben, und ist vor allem ein Phänomen der westlichen Industrieländer. Daneben gibt es auch professionelle, institutionalisierte Sammlungen, z.B. von

Bauna
Die Bauna ist ein Bach, der in Nord-Hessen im Landkreis Kassel durch das Baunatal fließt. Er entspringt im Habichtswald unweit des 520 m hohen Kaulenbergs nördlich von Hoof. Von dort aus fließt die Bau

Kränzlein
Emil Kränzlein (
- 6. Juli 1850 in Erlangen; † 7. Mai 1936 in Erlangen) war Fabrikant, Geheimer Kommerzienrat und ist Ehrenbürger der Stadt Erlangen. Nach dem Besuch der Landwirtschafts- und Gewerbeschule in Erlangen erhi

O-Zone
O-Zone ist der Name einer Boygroup aus Moldawien. Sie wurde 1998 in Chişinău gegründet; 2005 wurde die Trennung bekanntgegeben.

Werdegang

1998 wurde in Chisinau ein Casting abhehalten, um eine moldawische Boygroup zu fo

Coase-Theorem
Das Coase-Theorem [] (nach Ronald Coase) ist ein Theorem der Volkswirtschaftslehre. Es geht davon aus, dass Teilnehmer eines Marktes Probleme, die durch externe Effekte entstehen, selber lösen können, wenn sie nur über die Allokation von Ressourcen ver