Home About us Products Services Contact us Bookmark
:: wikimiki.org ::
Slovenski Pravopis

Slovenski pravopis

Pravopís je skupek pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju besed itd.

Slovenski pravopis

Slovenci smo dobili prvi urejeni nauk o pisavi v Bohoričevi slovnici 1584. Samostojni slovenski pravopisi (SP): # slovenski pravopis je bil delo Frana Levca (1899) # slovenski pravopis Anton Breznik 1920 # slovenski pravopis Anton Breznik in Fran Ramovš 1935 # slovenski pravopis SAZU 1950 # slovenski pravopis SAZU 1962 # slovenski pravopis SAZU 1989 in 2001 V šesti izdaji je leta 1989 izšel prvi del Slovenski pravopis - pravila, leta 2001 pa je izšel celoten pravopis skupaj s slovarskim delom na 1800 straneh.

Pravopis

Glasoslovje

Oblikovoslovje

Besedotvorje

Zvrstnost

Zunanje povezave


- [http://www.zrc-sazu.si/pravopis/ Slovenski pravopis na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU]
- [http://www.amebis.si/izdelki/sp2001/ Slovenski pravopis v elektronski obliki]
- [http://www.mladina.si/tednik/200146/clanek/knjige-01/ Bernard Nežmah: Novi red novega pravopisa]

Glej tudi


- slovenščina
- slovar
- SSKJ
- Wikipedija:Pravopisni priročnik Kategorija:Jezikoslovje
-

Pisava

Za druge pomene glejte Pisava (razločitev) Pisáva je grafična predstava predmetov in pojmov z uporabo črk ali drugih znakov (grafemov). Črkovni znaki (glifi) so zapisi posameznih glasov ali glasovnih skupin (fonemov) in sestavljajo abecede. Razen ustnega izročila je pisava prvi način sporazumevanja med ljudmi in prvo sredstvo, ki je omogočilo shranjevanje in širjenje podatkov. V širšem pojmovanju je pisava vsak pripomoček za lažje in hitrejše posredovanje določenih podatkov v primerih, ko abecedno zapisovanje ne ustreza potrebam.

Zgodovinski podatki

Prvi naj bi pisavo razvili Sumerci proti koncu četrtega tisočletja pr. n. št., kmalu za njimi pa so jo pričeli uporabljati tudi v Egiptu in v dolini Inda. Klasična teorija, po kateri naj bi se bila pisava širila od Sumercev med druge narode, je danes sporna. Novejše teorije trdijo, da je pisava, kakor že prej govorica, stopnja človekovega razvoja. Potreba po sporazumevanju (komunikaciji) je rasla postopoma skupaj s splošnim telesnim in umskim razvojem človeškega telesa. Zato ne moremo trditi, da je pisavo nekdo ali neko ljudstvo izumilo, kakor ne moremo trditi, da je sposobnost ustnega izražanja plod določene primitivne kulture. Gre v obeh primerih le za naravni razvojni pojav, ki ga lahko primerjamo z začetkom pokončne drže. Zato je popolnoma razumljivo, da se je pisava pojavila na raznih krajih sveta v različnih oblikah, in to brez zunanjih vplivov. Kakor je pojav pisave sprva pomenil sporazumevanje med pripadniki raznih kultur, tako je pozneje prav raznolikost pisav predstavljala težavo pri vzpostavitvi stikov. Zato se je sčasoma pokazala potreba po poenotenju pisav, predvsem v Sredozemlju, kjer je istočasno obstajalo več kultur, vsaka s svojo pisavo. V Aziji se ta potreba dolgo ni pojavila, ker so bila ljudstva dovolj številna in samostojna, da niso trgovala izven meja svoje države. Poenotenje pisav se je začelo v Sredozemlju s širjenjem grške kulture, na Daljnem Vzhodu z japonskim posnemanjem kitajskih znakov (prvi zapisi hiragana) okoli leta 800; drugod po svetu se je uveljavila pisava prevladajočih kultur. Postopek poenotenja pa še zdaleč ni zaključen. Pisave so namreč postale sestavni del jezika.

Oblike pisave

Prav zaradi več ali manj istodobnega pojava pisave so se razvili razni načini pisanja. Včasih so se pisave delile v linearne (črtne) in nelinearne (nečrtne). Linearne so bile pisave, ki so jih sestavljale črte, nelinearne pa so bile na primer klinopis in kitajska pisava: pri klinopisu so namesto črt vdolbine, pri kitajski pisavi so pa poteze s čopičem. V novejših študijah ta opredelitev odpade, saj je razlika le med orodjem, ki je bilo tedaj na razpolago; če bi Sumerci poznali papir, ne bi pisali z vdolbinami in če bi stari Kitajci poznali svinčnik, ne bi risali s čopičem. Zato se danes štejejo med nelinearne le tiste oblike pisave, ki se ne poslužujejo grafemov. Glavna razdelitev pisav je torej sledeča:
- logografske pisave, ki uporabljajo znake za zapis besed,
- zlogovne pisave, ki uporabljajo znake za zapis zlogov in
- abecedne pisave, ki uporabljajo črke neke abecede za zapis fonemov.

Logografske pisave

Najstarejša oblika pisave je bila logografija ali izražanje s podobami, ki so pomenile besede. Sprva so bile te besede omejene na predmete. To je bila pitografija, ki seveda ni bila vezana na jezik, ki ga je govoril avtor podobe; pisavo/podobo je vsakdo bral v svojem jeziku. Na ta način so se na primer sporazumevali Indijanci, čeprav je vsako pleme imelo svoj jezik. Sem lahko uvrščamo tudi sodobne obveščevalne znake, kot so telefon za možnost telefonske zveze ali skodelica za bližino okrepčevalnice. Iz pitografije, ki je upodabljala le predmete, se je razvila ideografija, ki je začela predstavljati tudi pojme. Risba očesa ni več predstavljala le oko, temveč je lahko pomenila tudi »gledati«. Tako je nastal sumerski klinopis, egipčanski hieroglifi in seveda kitajska pisava. Danes se ideogrami zelo pogostoma uporabljajo bodisi v reklamnih sporočilih, kakor tudi v statistiki. Na primer iz sličice desetih oseb na enem avtomobilu ni težko razumeti, da ima v določenem kraju in času avto ena oseba od desetih. Prav tako v algebri znak minus (-) brezpogojno pomeni negativnost.

Zlogovne pisave

Iz logografskih pisav so se postopoma razvijale zlogovne pisave, kjer je vsak znak pomenil samo del besede. Ta razvojna stopnja je bila potrebna, ko se je začela širiti trgovina in so jeziki začeli sprejemati tujke v domača gesla. Nove besede so lahko bile zložene iz dveh ali več besed, zato je njih zapis zahteval dva ali več znakov. Po podobnem postopku sta se razvili na primer japonski hiragana in katakana po prevzemu pisave od Kitajcev. V zlogovnih pisavah predstavlja vsak znak po en soglasnik in en samoglasnik. Navadno isti začetni soglasnik ne vpliva na podobo zloga; »ka« in »ke« se pišeta popolnoma drugače, čeprav oba pričenjata z zvokom »k«. Le v nekaterih oblikah zlogovnih pisav, ki jih jezikoslovec Peter T. Daniels imenuje abugide, so zlogi z istim začetnim soglasnikom predstavljeni z med seboj podobnimi znaki. Večkrat je v teh pisavah označen le soglasnik in je samoglasnik nadomeščen z ločevalnim znamenjem (diakritičnim znakom). Prvi so tak način pisave uporabljali Indijanci, danes ga lahko srečamo na primer v hindijščini.

Abecedne pisave

Naslednja stopnja razvoja pisave je bil prestop k abecedni pisavi, kjer znaki zaznamujejo posamezne glasove. Najstarejša vrsta abecedne pisave je abdžad (tako ga imenuje Daniels) in sploh ne zapisuje samoglasnikov, zato se da sklepati, da se je razvil iz zlogovne pisave abugide. Egipčanski hieroglifi so zapisani v abdžadu, zato še danes ne moremo točno vedeti, kako so se nekatera imena izgovarjala, ker ne moremo določiti samoglasnikov. Današnji abdžadi (arabski ali hebrejski) sicer imajo znake za samoglasnike, a jih uporabljajo samo v poučne namene. Tudi ta sprememba je nastala iz praktričnih razlogov, in sicer za lažje trgovanje. Abecedno pisavo so izpeljali iz abdžada Feničani, največji trgovci in pomorščaki Antike. Starogrška abeceda sloni prav na temeljih feničanskega načina zapisovanja, a je prva, ki zapisuje tudi vse samoglasnike. Je torej prva prava abeceda, iz katere izhaja latinica, cirilica in druge današnje abecedne pisave.

Nelinearne pisave

Po definiciji so nelinearne ali nečrtne tiste pisave, kjer znaki niso začrtani, vendar je ta opredelitev sporna. V to skupino namreč spadajo tudi razne oblike kodiranja in kriptografije ali tajnega zapisovanja, kjer so večinoma vsi znaki navadne črke ali številke, le z drugim smislom. Tudi Braillova pisava za slepe bi se lahko vključila v navadne abecedne pisave, saj je predviden za vsako črko svoj znak. Vključuje se v nelinearne pisave samo zato, ker podloga (papir) ni »napisana«, pač pa »preluknjana« in so zaradi tega »črte« neizvedljive. Podobno je z Morsejevo pisavo, ki bi jo prav tako lahko prištevali med abecedne pisave, a ne odgovarja pojmu o ročnem »pisanju«, saj se znaki ustvarjajo s »pritiskom« na ročico. V to kategorijo spada tudi obveščanje s pomočjo zastav, ki se uporablja predvsem v pomorstvu, in je najsodobnejša med ideografskimi pisavami. A tudi v tem primeru odpade pojem »pisanja«. Še najbolj ustreza pojmu nelinearne pisave notno zapisovanje glasbe. Note se ne morejo pojmovati kot abeceda ali kot logografi, so pa učinkovito sredstvo za zapisovanje. Edina sporna točka je, da je ta pisava omejena na glasbo in ni uporabna za zapisovanje besed. Vsi zgoraj navedeni primeri se nanašajo torej le na pripomočke pri izražanju določenih informacij in niso grafične predstave govorice. Če pa pojmujemo pisavo kot sredstvo za trajno zapisovanje, to je za shranjevanje podatkov, teh sistemov sploh ne moremo sprejeti med »pisave«.

Sodobne tehnike zapisovanja

Kot je zgoraj omenjeno, je bila uporaba pisav prvi način sporazumevanja in pozneje glavno sredstvo za posredovanje in shranjevanje podatkov. Danes so na razpolago razne druge možnosti bodisi za medsebojno obveščevanje, kot tudi za zgodovinska pričevanja. Magnetofonska ali digitalna registracija seveda niso pisave, jo pa lahko nadomestujejo. Čeprav bodo elektronski arhivi verjetno izpodrinili knjige, bodo najbrž vsebovali vsaj nekaj besedila. Elektronsko zapisovanje besedil sloni na kodiranju znakov, kjer številčne kode nadomeščajo črke in ločila. Zgodovinsko najbolj uporabljeni kodeksi so ASCII in EBCDIC, s katerimi pa moremo prikazati le omejeno število znakov. Zato je bil sestavljen kodeks Unicode, ki se danes uporablja pri večini informacijskih sistemov, saj lahko zapisuje desettisoče znakov, praktično torej vse znake vseh obstoječih in mrtvih jezikov.
- Kategorija:Jezikoslovje

Črka

Čŕka je znak za glas, oziroma, odvisno od abecede, tudi predstavitev fonema, čeprav lahko v različnih jezikih nastopi več izjem.

Glej tudi


- grafem,
- glif. Kategorija:Abeceda

Beseda

Beséda je v jezikoslovju jezikovna enota govora ali pisave, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Zunanje povezave

Kategorija:Jezikoslovje ja:言葉 simple:Word

Slovenci

Slovénci so evropski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2 milijona), na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v severovzhodni Italiji (100.000), na Avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (50.000), Hrvaški (25.000) in Madžarski (6000). Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci) je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700. Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001). Slovenci spadajo v najsevernejšo skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino. Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

Slovenci v tujini


- Ameriški Slovenci: po popisu iz leta 2000 176.691 Američanov navaja slovensko poreklo ([http://www.census.gov/prod/2004pubs/c2kbr-35.pdf PDF])
- Argentinski Slovenci
- Avstralski Slovenci
- Avstrijski Slovenci
- Italijanski Slovenci
- Kanadski Slovenci
- Madžarski Slovenci

Glej tudi


- demografija Slovenije,
- seznam Slovencev
- seznam Slovanov
- seznam ljudstev
- seznam plemiških družin na slovenskem Kategorija:Narodi
- ko:슬로베니아인

Adam Bohorič

Adam Bohorič, slovenski protestant, slovničar in šolnik,
- ok. 1520, okolica Brestanice, † 20. november 1598, Nemčija. Po končanem študiju jezikoslovja in glasbe v Wittenbergu je postal za okoli 10 let vodja svoje šole v Krškem. Postal je tudi ravnatelj stanovske šole v Ljubljani, šoli je napisal tudi šolski red in določil slovenščino za občevalni in poučevalni jezik na začetni stopnji. Leta 1584 je izdal prvo slovensko slovnico Zimske urice proste (Articae horulae succisivae), ki je bila napisana sicer še v latinščini (prevedel jo je Jože Toporišič leta 1987. Izdana je bila v Wittenbergu. V njej je avtor s pravopisom, oblikoslovjem in skladnjo teoretsko utemeljil obstoj slovenskega jezika. V knjigi je idejno pomemben uvod, kjer se pojavljajo pogumne misli o prihodnosti slovenskega naroda. Pomembna so tudi načela črkopisa, ki se po njemu imenuje bohoričica.

Glej tudi


- Slovenska književnost Bohorič, Adam Bohorič, Adam Bohorič, Adam Bohorič, Adam Bohorič, Adam Bohorič, Adam

1584

Stoletja: 15. stoletje - 16. stoletje - 17. stoletje Desetletja: 1530. 1540. 1550. 1560. 1570. - 1580. - 1590. 1600. 1610. 1620. 1630. Leta: 1579 1580 1581 1582 1583 - 1584 - 1585 1586 1587 1588 1589 ---- Dogodki:
- 1. januar
- Jurij Dalmatin v Wittenbergu izda prvi slovenski prevod celotnega Svetega pisma
- Fjodor I. na ruskem prestolu nasledi svojega očeta, Ivana IV.
- ob obali Belega morja je ustanovljeno mesto Arhangelsk
- Angleži kolonizirajo Virginijo. Rojstva
- Smrti
- 18. marec - Ivan Grozni, ruski car (
- 1530) Glej tudi 01584 ko:1584년

1920.

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1870. 1880. 1890. 1900. 1910. - 1920. - 1930. 1940. 1950. 1960. 1970. Leta: 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 D-01920. ja:1920年代 ko:1920년대 simple:1920s

Fran Ramovš

Fran Ramovš [frán ramóvš], slovenski jezikoslovec, narečjeslovec in imenoslovec,
- 14. september 1890, † 16. september 1952. Študiral je na Dunaju in v Gradcu. 3. decembra 1919 je imel prvo predavanje o slovenščini na tedaj novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, kar danes univerza praznuje kot svoj praznik. Na Filozofski fakulteti je bil profesor slovenskega jezika in fonetike, med leti 1934 in 1935 pa rektor Univerze v Ljubljani. Bil je soustanovitelj in član SAZU, med leti 1950 in 1952 (do smrti) pa 4. predsednik te ustanove. Leta 1950 je tudi prejel Prešernovo nagrado za svoje znanstveno in znanstveno organizacijsko delo pri Slovenskem pravopisu. Bil je častni član Slavističnega društva Slovenije. Fran Ramovš je oče slovenskega skladatelja Primoža Ramovša.

Izbrana dela


- Historična gramatika slovenskega jezika
  - II, Konzonantizem (1924),
  - VII, Dialekti (1935,
- Slovenski pravopis, skupaj z Antonom Breznikom (1935),
- Kratka zgodovina slovenskega jezika (1936),
- O pomembnosti nekaterih pojavov v slovenskih narečjih na Koroškem (1946),
- Morfologija slovenskega jezika (1952). Ramovš, Fran Ramovš, Fran Ramovš, Fran Ramovš, Fran Ramovš, Fran Ramovš, Fran Ramovš, Fran

1935

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1880. 1890. 1900. 1910. 1920. - 1930. - 1940. 1950. 1960. 1970. 1980. Leta: 1930 1931 1932 1933 1934 - 1935 - 1936 1937 1938 1939 1940 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 1. januar
- 16. marec - Tretji rajh uvede vojaško obveznost
- 14. april - Francija, Združeno kraljestvo in Italija se dogovorijo za status quo
- 2. maj - Francija in Sovjetska zveza podpišeta pogodbo o medsebojni pomoči
- 18. junij - Tretji rajh in Združeno kraljestvo podpišeta pomorski sporazum; nemška površinska flota ne sme presegati 35% moči britanske vojne mornarice
- 3. oktober - Italija napade Etiopijo Rojstva
- 25. avgust - David Ruelle, belgijsko francoski fizik
- 11. september - German Stepanovič Titov, ruski kozmonavt († 2000) Smrti
- 12. maj - Józef Piłsudski, poljski maršal, politik (
- 1867)
- 14. maj - Magnus Hirschfeld, nemški nevrolog, seksolog (
- 1868)
- 30. avgust - Henri Barbusse, francoski pisatelj, novinar (
- 1873)
- 19. september - Konstantin Edvardovič Ciolkovski, ruski matematik, fizik, letalski in raketni konstrukter, inženir (
- 1857)
- 22. oktober - Soghomon Gevorki Soghomonjan - Komitas Vardapet, armenski duhovnik, skladatelj, muzikolog (
- 1869) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1935 ja:1935年 ko:1935년 ms:1935 simple:1935 th:พ.ศ. 2478

1950.

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1900. 1910. 1920. 1930. 1940. - 1950. - 1960. 1970. 1980. 1990. 2000. Leta: 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 D-01950. ja:1950年代 ko:1950년대 simple:1950s

1962

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1910. 1920. 1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990. 2000. 2010. Leta: 1957 1958 1959 1960 1961 - 1962 - 1963 1964 1965 1966 1967 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 1. julij - Burundi postane neodvisna država
- 5. julij - Alžirija postane neodvisna država
- 27. avgust - izstrelijo medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 2 proti Veneri Rojstva
- 5. februar - Sandi Klavžar, slovenski matematik
- 28. marec - Jure Franko, slovenski alpski smučar
- 19. november - Jodie Foster, ameriška filmska igralka
- - Alex Kraaijeveld, nizozemski biolog Smrti
- 11. marec - Vladimir Lamut, slovenski slikar, grafik (
- 1915)
- 24. marec - Auguste Picard, švicarski izumitelj (
- 1884)
- 15. avgust - Lei Feng, kitajski vojak, vzornik (
- 1940)
- 15. september - William Weber Coblentz, ameriški fizik, astronom (
- 1873)
- 9. oktober - Milan Vidmar, slovenski elektrotehnik, šahist, filozof, pisatelj (
- 1885) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1962 ja:1962年 ko:1962년 simple:1962 th:พ.ศ. 2505

1989

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1930. 1940. 1950. 1960. 1970. - 1980. - 1990. 2000. 2010. 2020. 2030. Leta: 1984 1985 1986 1987 1988 - 1989 - 1990 1991 1992 1993 1994 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 1. januar
- 15. februar - zadnji vojak ZSSR zapusti Afganistan Rojstva
- Smrti
- 7. januar - Hirohito, japonski cesar (
- 1901)
- 10. januar - Valentin Petrovič Gluško, ruski raketni inženir (
- 1908)
- 23. januar - Salvador Domenec Felip Jacint Dalí Domenech, katalonski (španski) slikar (
- 1904)
- 18. marec - sir Harold Jeffreys, angleški geofizik, astronom, matematik (
- 1891)
- 3. junij - ajatola Ruholah Musavi Homeini, iranski voditelj (
- 1900)
- 11. julij - sir Laurence Kerr Olivier, angleški gledališki igralec, gledališki režiser (
- 1907)
- 12. november - Božidar Jakac, slovenski slikar, grafik (
- 1899)
- 24. november - Abdalah Jusuf Azam, jordanski terorist (
- 1941)
- 22. december - Samuel Barclay Beckett, irski dramatik, nobelovec 1969 (
- 1906) Nobelove nagrade
- fizika:
- kemija:
- medicina in fiziologija:
- književnost:
- mir:
- ekonomija: Glej tudi 0-1989 als:1989 ja:1989年 ko:1989년 simple:1989 th:พ.ศ. 2532 zh-min-nan:1989 nî

2001

Stoletja: 20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje Desetletja: 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030. 2040. 2050. Leta: 1996 1997 1998 1999 2000 - 2001 - 2002 2003 2004 2005 2006 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki
- 11. september - teroristični napad na več tarč v ZDA Rojstva
- Smrti
- 24. februar - Claude Elwood Shannon, ameriški matematik (
- 1916)
- 11. maj - Douglas Adams, britanski pisatelj (
- 1952)
- 11. junij - Timothy James McVeigh, ameriški terorist (
- 1968)
- 20. avgust - sir Fred Hoyle, britanski astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj, popularizator znanosti (
- 1915)
- - Liisi Oterma, finska astronomka (
- 1915) Nobelove nagrade
- fizika: Eric Allin Cornell, Wolfgang Ketterle in Carl Edwin Wieman
- kemija: William S. Knowles, Rjodži Nojori in K. Barry Sharpless
- medicina in fiziologija: Leland H. Hartwell, Tim Hunt in Sir Paul Nurse
- književnost: V.S. Naipaul
- mir: Organizacija združenih narodov in Kofi Anan
- ekonomija: George A. Akerlof, A. Michael Spence in Joseph E. Stiglitz Glej tudi: 0-2001 als:2001 ja:2001年 ko:2001년 ms:2001 simple:2001 th:พ.ศ. 2544 zh-min-nan:2001 nî

Slovar

Slovár je knjiga, v katerem so abecedno urejene in pojasnjene besede nekega jezika. Slovarji lahko vsebujejo podatke o pisavi, izgovoru, pomenu in izvoru posamezih besed. Danes je večina slovarjev dostopna v elektronski obliki v obliki CD ali DVD plošč, nekateri pa tudi na spletu. Vrste slovarjev:
- enojezični slovar
  - pravopisni slovar
  - pravorečni slovar - podatki o izgovoru besed
  - sinonimni slovar
  - etimološki slovar - podatki o izvoru besed
  - odzadnji slovar - besede razvrščene od zadaj naprej
  - slikovni slovar
  - slovar tujk
  - drugi slovarji
- dvo ali večjezični slovar - npr. Slovensko-angleški ali Angleško-slovenski slovar

Glej tudi


- Slovar slovenskega knjižnega jezika - SSKJ
- tezaver
- strojno prevajanje
- Wikislovar Sestrski projekt Wikipedije
- leksikon

Seznam na spletu dostopnih slovarjev


- [http://www.sigov.si/slovar.html Spletni slovarji] Več kot 400 slovarjev za 70 jezikov
- http://www.slovartujk.com/
- [http://www.amebis.si/ Amebis]
- [http://www.ugankar.net/ Ugankarski slovar]
- http://www.slovarji.com/
- http://17slon.com/kbg/prevajanje/slovarji_in_glosarji.htm
- http://www.ltfe.org/IzrazoslovjeITkT.asp
- http://www.ff.uni-lj.si/blapis/slovar.htm (v angleščini)
- [http://www.m-w.com/ The Merriam-Webster Dictionary]
- [http://www.askoxford.com/dictionaries The Compact Oxford English Dictionary]
- [http://dictionary.cambridge.org/ Cambridge Advanced Learner's Dictionary etc. (Cambridge Dictionaries Online)]
- [http://www.bartleby.com/61/ The American Heritage® Dictionary of the English Language Fourth Edition]
- [http://www.americana.ru Americana English-Russian Dictionary] - the first bilingual dictionary about the United States, over 20,000 entries
- [http://www.dwds.de/wdg Wörterbuch der deutschen Gegenwartssprache] (Dictionary of contemporary German language) Kategorija:Knjige ja:辞典 ko:사전 ms:Kamus simple:Dictionary th:พจนานุกรม

SSKJ

Slovár slovénskega knjížnega jezíka (SSKJ) je ena izmed najpomembejših knjižnih izdaj o slovenskem knjižnem jeziku. Najprej je izšel v petih knjigah (1970, 1975, 1979, 1985, 1991), kasneje tudi v bolj strnjeni izvedbi v eni knjigi, v elektronski izdaji na [http://www.amebis.si/izdelki/sskj/ zgoščenki (CD)], dostopen pa je tudi v [http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html spletu]. Izdaja iz leta 1995 v eni knjigi, ki tehta 3,4 kg, vsebuje 93.152 gesel in 13.888 podgesel na 1762 straneh; prvo geslo je a, zadnje pa žvrkljati. Primer gesla: slovar -ja m (a) 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami / enojezični, enozvezkovni, narečni, pravopisni, tehniški slovar; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon / Slovar slovenskega knjižnega jezika
- lingv. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar 2. nav. ed., ekspr. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran • ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju odločen je narediti tudi navidez nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti

Zunanje povezave


- [http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika]
- [http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=cobib&rid=47969280 Zapis v COBISS] Kategorija:Slovenščina Kategorija:Knjige

Kategorija:Jezikoslovje

Ta kategorija zajema članke, ki se nanašajo na jezikoslovje. Kategorija:Vede ja:Category:言語学 simple:Category:Linguistics th:Category:ภาษาศาสตร์ zh-min-nan:Category:Gí-giân-ha̍k

Kategorija:Pravopis

Ta kategorija zajema članke o pravopisu. Kategorija:Jezikoslovje

余光中

-- 余光中，男，1928年重九生於中國江蘇南京，父親余超英，母親孫秀君。祖籍福建永春。但是母親為江蘇武進人，妻子為常州人，故又以江南人自命。國立中山大學光華講座教授，出版著譯已50種，其中散文有10種。為二十世紀最具影響力的作家之一，對於新詩和散文都有專精，抗日戰爭時在四川讀中學，感情上亦自覺為蜀人。曾自言：「大陸（中國大陸）是母親，台灣是妻子，香港是情人，歐洲是外遇。」新詩與散文皆擅長，多篇列入中國大陸、台灣、香港及國際許多設有華文課程地區的大學、中學教科書。坊間也有不少對於余光中作品之評析。 但是余光中曾經於1977年於聯合副刊發表「狼來了」一文，將台灣當時興起的鄉土文學視同中國的工農兵文學加以批判，附和國民黨文藝政策，表示「回國半個月，見到許多文友，大家最驚心­的一個話題是：工農兵的文藝，台灣已經有人在公然提倡了！」點名批判陳映真、尉天驄、王拓等人，並主張「不是戴帽子，是抓頭！」「那些工農兵文­藝 工作者立刻會嚷起來：這是戴帽子！問題不在帽子，在頭。如­果說帽子合頭，就不叫「戴帽子」，叫「抓頭」。在大嚷「戴帽子」之前­，那些工農兵文藝工作者，還是先檢查檢查自己的頭吧。」，而引發之後的鄉土文學論戰。

余光中的散文

散文理論

余光中說：「現代散文要講究彈性、密度與質料。」

彈性

　　彈性是對於各種語氣能夠兼容並蓄、融合無間的適應能力，以現代人的口語為節奏基礎，在情境所需時，也不妨用一些歐化或文言文的句子，以及適時而出的方言或俚語，或是穿插典故。在《我的四個假想敵》「靚仔」和「叻仔」是粵語，這讓讀者更真實的如臨其境，在其他作品之中，更不時會採用年輕人經常在同儕間，談話所用非正式，在語法上可能也不正確的字句，也是同樣的效果。而談到歐化句法，就不得不提及文壇上採用歐語書寫方式，曾經在文壇上掀起一股小小的浪潮，儘管至今許多的學者對這樣對中文來說拗口的造句方式並不鼓勵，許多教師也反對學生以此為學習榜樣，但是運用得宜者，卻不得不承認緊湊的有機組織和伸縮自如的節奏是值得效法的技巧

密度

　　與物理上所言之密度，有異曲同工之妙，密度的要求，則是認為在一定的篇幅中，滿足讀者對於美感要求的份量，其中有幾個主要的方式可以達到這個目標。其一是運用文字的稠密，也就是利用一些特別精選的字眼，來達成特別的意境，像是「嚥過多少州多少郡的空寂」；也可以透過時空的壓縮和景象的映襯、重疊、交替，讓意象變得繁複，例如「每次寫到全台北都睡著，而李賀自唐朝醒來」；或是小孩學習作文經常被強調，結構的首尾呼應，也能因為強化了文字的對讀者的印象，達成密度的增加

質料

　　至於余光中先生提及的第三個講究點，究竟什麼是質料？那是在談構成全篇散文的個別的字詞的品質，幾乎在先天上就決定了一篇散文的趣味境界高低只是寫作散文的材料，需配合彈性、密度的運用才會顯出光芒，能夠藉由刻意的培養達成進步的，其實還是密度和彈性最可能，質料比較因作者本身生活經歷和思想透露出來，一旦人生經歷有了大的轉變，通常也容易在文字中表現。

余光中的散文特色

中國意識

　　他從故鄉來，仍帶著故鄉的記憶；他曾涵泳在中國古典文學之中，讀過強調中國美的作品，加深他對故鄉的美感；他從舊大陸漂到台灣，成長，又飄到新大陸的異域去。以至於經常會流露出對中國纏綿的情感，有時是直接的頌揚，有時卻透過對其他文化未必是否定的非正面敘述來烘托出明顯的中國意識。

感覺性

　　而散文雖由文字構成，余光中不希望作品僅能夠單純由眼睛看到字，然後在腦海中構出圖像，而希望透過人類本有的感官，具體的隨著文字的描繪感生出似乎是真實在讀者身邊發生的感覺性，以《聽聽那冷雨》為例，各種感官似乎完全的在感受著外在的變化，細心地帶領我們去感覺那微妙又精準的意象

幽默感

　　比喻和比擬在余先生的作品中也透露出不同凡響的新潮，富於變化，節奏感強，富於動態特徵，完全的顛覆傳統靜態比擬，也不滿足於單純的明喻，更欣賞用隱喻，其中我們舉我的四個假想敵中，樹上的果子和路人內神通外鬼來看，顯然一般狀況下對家中的女性跟樹木之間的比喻，就是那莫名背了黑鍋的紅杏，可是先生跳脫出來，用樹上的果子形容「余」家有女初長成已創新意，又擺脫果子的靜態刻板印象，把它們描繪得活蹦亂跳，內神通外鬼，也因此展現余光中作品中另外一個經常出現的特色──幽默感，那是一種讓人會心一笑的娛弄筆法，而不是像一般默劇滑稽愚蠢荒謬的可笑把戲。

余光中的詩文

　　另外值得一提是同以「創作」為行文的先決條件的詩文，在散文理論中能夠看到的特色，也能在許多余光中的新詩作品中窺其一二。余是複雜而多變的詩人，他變化的軌跡基本上可以說是台灣整個詩壇三、四十年來的一個走向，在社會追求進步的西化過程之後，回歸到蘭花的根，一種中國意識的表現。在台灣早期的詩歌論戰和七十年代中期的鄉土文學論戰中，余光中的詩論和作品都相當強烈地顯示了主張，那是很強烈的西化、無視讀者和脫離現實的傾向。如他自己所述「少年時代，筆尖所染，不是希頓克靈的餘波，便是泰晤士的河水。所釀無非一八四二年的葡萄酒。」八十年代後，他開始認識到自己民族居住的地方對創作的重要性，把詩筆「伸回那塊大陸」寫了許多動情的鄉愁詩，對鄉土文學的態度也由反對變為親切，顯示了由西方回歸東方的明顯軌跡，因而也在一段時間經常被稱做台灣詩壇「回頭浪子」。 從詩歌藝術上看，余光中是個藝術上的多妻主義詩人。儘管有的評論者批判他的作品風格極不統一，詩風也是因題材而風向紊亂，事實上極不統一的字面下之意思，也是反映了他真實的給了文字無垠的「彈性」，紊亂也可能是為了批評而批評，忽略了一位作家最難能可貴的特質──風貌的多元性。儘管有著多采多姿的呈現方式，大體上能然可以發現，在眾多的詩篇，表達意志和理想的詩，一般都顯得壯闊鏗鏘，而描寫鄉愁和愛情的作品，一般都顯得細膩而柔綿。多彩的文風，儼然是在文字的風火爐中煉丹，正如同余先生在自己的作品中紀錄了自己對文學的價值看法（見下文）

余光中的文學觀（余光中原文摘錄）


- 在〈逍遙遊〉〈鬼雨〉一類的作品裡，我倒當真想在中國文字的風爐中，煉出一顆丹來。在這一類作品裡，我嘗試把中國的文字壓縮，搥扁，拉長，磨利，把它拆開又拼攏，折來且疊去，為了試驗它的速度、密度和彈性。我的理想是要讓中國的文字，在變化各殊的句法中，交響成一個大樂隊，而作家的筆應該一揮百應，如交響樂的指揮杖。
- 散文有如地球，詩有如月亮：月球被地球所吸引，繞地球旋轉，成為衛星，但地球也不能把月球吸得更近，力的平衡便長此維持；另一方面，月球對地球的吸引力，也形成了海潮。
- 散文，是一切作家的身分證。詩，是一切藝術的入場券。
- 散文可以向詩學一點生動的意象，活潑的節奏，和虛實相濟的藝術，然而散文畢竟非詩。旗可以迎風而舞，卻不可隨風而去，更不能變成風。把散文寫成詩，正如把詩寫成散文，都不是好事。

對余光中的評論


- 黃維樑：用紫色筆寫詩，用金色筆寫散文，用黑色筆寫評論，用紅色筆編輯文學作品，用藍色筆翻譯……如果要用一句話來形容余光中的散文，則『精新鬱趣、博麗豪雄』八字當可稱職。把他的散文放在中國歷代最優秀的散文作品中，余光中的毫不失色。他的散文是中國散文史上璀璨的奇葩。這是對他散文最穩重最保守的評價……他的散文，通體洋溢著一股堂堂正正之氣。那是一種自給自足、綽有餘裕的才能，原無須借助外力、事件或經歷的成全。我以為，一旦具備了余光中的才能，那麼無論生在何時，長於何方，他都必然會在文學上嶄露頭角，大顯崢嶸。

- 陳義芝：余光中不需要推薦，四方都傳誦他的詩文。他引領讀者在人文情思的路上觀奇涉險，在想像力的鍛鍊與世事的認知上獲得多重驚喜。

獲獎紀錄


- 1962年 台灣，獲中國文藝協會新詩獎
- 1966年 台灣，十大傑出青年
- 1982年 台灣，〈傳說〉獲台北市新聞局金鼎獎歌詞獎
- 1984年 台灣，第七屆吳三連文學獎散文獎，〈小木屐〉獲台北市新聞局金鼎獎之歌詞獎
- 1989年 台灣，國家文藝獎新詩獎、主編的《中華現代文學大系》獲得金鼎獎
- 1994年 台灣，《從徐霞客到梵谷》獲得聯合報「讀書人」最佳書獎
- 1997年 中國，中國詩歌藝術學會致贈詩歌藝術貢獻獎
- 1998年 台灣，文工會第一屆五四獎的文學交流獎，並以散文集《日不落家》獲得聯合報讀書人最佳書獎、中山大學傑出教學獎，斐陶斐傑出成就獎，行政院國際傳播獎章
- 1999年 台灣，以《日不落家》獲得吳魯芹散文獎
- 2000年 台灣，高雄市文藝獎；以詩集《高樓對海》獲得聯合報「讀書人」最佳書獎
- 2001年 中國，深圳版散文選《大美為美》列入《當代中國散文八大家》叢書；第二屆霍英東成就獎

生平年表

1928年 出生於中國,江蘇,南京。小時居住南京，亦隨父母返回永春、武進，並經常來往於杭州。
1937年 對日抗戰開始，流亡江蘇、安徽淪陷區。
1938年 隨母親逃往上海，居住半年，後經由船隻經過香港抵達安南，又經過昆明、貴陽，抵達重慶與父親相聚。
1940年 進入南京青年會中學，當時校址在四川
1947年 畢業於南京青年會中學（已遷回南京），考取北京大學和金陵大學，因北方動盪，選擇金陵大學外文系
1949年 轉入廈門大學外文系，七月隨父母遷居香港

1950年代

1950年 移居台灣，考取台灣大學外文系三年級
1952年 台灣大學外文系畢業，以榜首考進聯勤陸海空軍編譯人員訓練班，詩集《舟子的悲歌》出版
1953年 入國防部（台灣，中華民國）總連絡官室服役，任少尉編譯官
1954年 詩集《藍色的羽毛》出版，與覃子豪、鍾鼎文、夏菁、鄧禹平共同創立藍星詩社
1956年 與范我存結婚
1957年 國立台灣師範大學兼課，授英文，《梵谷傳》《老人和大海》中文翻譯本出版，主編《藍星週刊》
1958年 六月長女珊珊出生，母親亡，十月赴美國進修，作品受到現代藝術影響
1959年 取得愛荷華大學藝術碩士，回國任教師範大學英語系講師，次女幼珊生，參加現代詩論戰

1960年代

1960年 詩集《萬聖節》翻譯詩集《英詩譯註》在台灣出版，詩集《鐘乳石》在香港出版，主編《中外》畫刊之文藝版
1961年 英譯《New Chinese Poetry》出版，美國駐華大使館酒會慶祝，胡適致詞，羅家倫亦出席。長詩〈天狼星〉刊於《現代文學》引發洛夫的論戰，發表〈再見，虛無！〉作品風格漸漸回歸中國古典之傳統。與林以亮等人合譯《美國詩選》在香港出版，與國語派作家展開文白之爭（文言文、白話文），同年去菲律賓講學，並在東海大學、東吳大學、淡江大學兼職，三女佩珊出生
1962年 參加菲律賓亞洲作家會議，〈書袋〉中譯本連載於《聯合報》副刊
1963年 散文集《左手的繆思》、評論集《掌上雨》出版，〈繆思在地中海〉中文翻譯連載《聯合報》副刊
1964年 詩集《蓮的聯想》出版，舉辦紀念莎士比亞誕生四百週年現代詩朗誦會於耕莘文教院，應美國國務院邀請，至美國講學一年
1965年 散文集《消遙遊》出版，西密西根州立大學英文系副教授，四女兒季珊出生
1966年 回台灣任師大副教授，國立台灣大學、國立政治大學、淡江大學兼課，當選當年十大傑出青年
1967年 詩集《五陵少年》出版
1968年 散文集《望鄉的牧神》在台灣、香港出版，《英美現代詩選》中文翻譯本兩冊出版，主編「藍星叢書」五種，「近代文學譯叢」十種
1969年 《敲打樂》《在冷戰的年代》《天國的夜市》出版，主編《現代文學》月刊，出席香港中文大學翻譯研討會宣讀論文，並且在崇基學院和浸信會書院演說，應美國教育部之聘，第三次赴美國，去科羅拉多州，任州教育廳外國課程顧問和寺鐘學院客座教授

1970年代

1970年 中文翻譯《巴托比》英文翻譯《滿田的鐵絲網》
1971年 英譯《滿田的鐵絲網》和德譯《蓮的聯想》分別在台灣和西德出版，回國主持寺鐘學院留華中心以及台灣的中國電視公司「世界之窗」，任師範大學教授介紹搖滾樂，並且在台灣大學、政治大學兼課
1972年 散文集《焚鶴人》和中譯本《錄事巴托比》出版，獲得澳洲政府文化獎金，夏天訪問澳洲兩個月，十一月應世界中文報業協會邀請，至香港演說，任政治大學西語系系主任
1974年 詩集《白玉苦瓜》散文集《聽聽那冷雨》出版，主編《中外文學》詩專號，主持復興文藝營，任教香港中文大學中文系教授
1975年 《余光中散文選》在香港出版，任「青年文學獎」評判，開始在《今日世界》寫每月專欄，六月回國參加「民謠演唱會」，楊弦譜曲的《中國現代民歌集》唱片出版，七月出席第二屆國際比較文學會議，八月出席香港中英翻譯會議，兼任中文大學聯合書院中文系系主任，任香港學校朗誦節評判
1976年 出席倫敦國際筆會第41屆大會，並宣讀〈想像之真〉，任香港學校朗誦節評判，出版《天狼星》
1977年 出版《輕輕邊愁》，並且於聯合報副刊提出<狼來了>一文，指控台灣鄉土文學為工農兵文學
1978年 《梵谷傳》新譯本出版，五月出席瑞典國際筆會第43屆大會，並遊歷丹麥和西德
1979年《與永恆拔河》出版，任香港市政局主辦「中文文學獎」評判

1980年代

1980年 任師範大學英語系系主任，兼英語研究所所長。
1981年 出席法國里昂的國際筆會，發表〈試為辛笛看手相〉。出版《余光中詩選》、評論集《分水嶺上》、以及主編的《文學的沙田》
1982年 發表〈巴黎看畫記〉和一系列山水遊記的論文
1983年 參加委內瑞拉國際筆會，翻譯王爾德喜劇《不可兒戲》出版，出版詩集《隔水觀音》
1984年 參加東京國際筆會，《不可兒戲》由香港話劇團演出，中譯本《土耳其現代詩選》出版
1985年 移居台灣高雄西子灣，任中山大學文學院院長
1986年 發表新詩〈控訴一支煙囪〉並且為高雄市木棉花文藝季寫詩〈讓春天從高雄出發〉，出版詩集《紫荊賦》
1987年 出版散文集《記憶像鐵軌一樣長》
1988年 出版散文集《憑一張地圖》
1989年 出版主編《中華現代文學大系》、《我的心在天安門－－六四事件悼念詩選》

1990年代


1990年 出版散文集《隔水呼吸》
1994年 出版評論集《從徐霞客到梵谷》，黃維樑編撰出版各家對余光中作品論述之選集《璀璨的五采筆》
1995年 出版《井然有序》

2000年至今


2000年
2001年 Y余 Y余 Y余 Y余 Y余 Y余

Hotel Genoa opisy gg teksty godwka dog breeders










































:: RELATED NEWS ::

Abruzzen
Abruzzen (Italiaans: Abruzzi of correcter, in het enkelvoud Abruzzo) is een regio in zuidelijk centraal Italië. Voorheen maakte de regio samen met Molise deel uit van de regio Abruzzen en Molise. In het noordwesten grenst de regio aan Marche, in het westen aan Umbrië, in het zuiden aan Latiu
Eernegem
Eernegem is een deelgemeente van Ichtegem, gelegen tussen Ichtegem en Gistel.

Statistieken

Inwoners: 6585
Oppervlakte: 1.835ha 77a 91ca

Algemeen

Eernegem heeft een reputatie opgedaan als het dorp van de kasseileggers. Aan het kasseileggersplein staat Mutse op een sokkel in de vorm van een kassei. De aanleg van de Italiaans: Abruzzi of correcter, in het enkelvoud Abruzzo) is een regio in zuidelijk centraal Italië. Voorheen maakte de regio samen met Molise deel uit van de regio Abruzzen en Molise. In het noordwesten grenst de regio aan Marche, in het westen aan Umbrië, in het zuiden aan Latiu
Abruzzi
Abruzzen (Italiaans: Abruzzi of correcter, in het enkelvoud Abruzzo) is een regio in zuidelijk centraal Italië. Voorheen maakte de regio samen met Molise deel uit van de regio Abruzzen en Molise. In het noordwesten grenst de regio aan Marche, in het westen aan Umbrië, in het zuiden aan Latiu
Giorgio Vasari
Giorgio Vasari (1511-1574), was een Italiaans schilder, architect en één van de eerste kunsthistorici. Als kunstschilder werkte hij in de maniëristische stijl en was hij een volgeling van de Romeinse school. In Florence was hij in zijn tijd een kuns
Classic Revival
Classic Revival is een Australische producent van replica's, ofwel specialty cars. Het bedrijf werd in 1989 in Hornsby Heights opgericht door Ian Deener, die al dealer was van een ander merk en besloot een eigen bedrijf te beginnen, aangezien hij jarenlange ervaring had met racemotoren. Hij ontwierp een uitzonderlijk sterk space frame chassis in een composietglasvezelcarrosserie. Mome
Vasari
Giorgio Vasari (1511-1574), was een Italiaans schilder, architect en één van de eerste kunsthistorici. Als kunstschilder werkte hij in de maniëristische stijl en was hij een volgeling van de Romeinse school. In Florence was hij in zijn tijd een kuns
All Rights Reserved 2005 wikimiki.org