:: wikimiki.org ::

Carl Orff

Carl Orff

Carl Orff, nemški skladatelj in pedagog,
- 10. julij 1895, München, † 29. marec 1982, München. Orff ni želel govoriti o svoji preteklosti, zato so biografski podatki, predvsem v času svetovnih vojn, delno zabrisani. Izhajal je iz nemške družine, ki je bila zelo aktivna v nemški vojski. Vojaška godba očetovega regimenta je pogosto igrala glasbo mladega Carla. Do leta 1914 je študiral glasbo na münchenski Akademiji za glasbo, med 1. svetovno vojno pa je služil vojaški rok. Zatem je deloval na različnih pozicijah v opernih hišah v Mannheimu in Darmstadtu, kasneje pa se je vrnil v München in nadaljeval študij glasbe. Orff je soustanovitelj »Guentherjeve šole« za gimnastiko, glasbo in ples v Münchnu, kjer je bil od leta 1925 do svoje smrti vodja glasbenega oddelka. Predvsem se je ukvarjal z otroki in razvil mnoge teorije v glasbenem izobraževanju. Po njem je dobil ime orffov instrumentarij. Skladatelj se v času Tretjega rajha ni formalno povezoval z nacistično stranko, kljub temu pa ga je avtomatizem popularnosti njegovega slavnega dela, Carmine Burane, povezoval z ideologijo in ustrojem takratne države. Orff je bil bližnji prijatelj Kurta Huberja, enega od osnovalcev odporniškega gibanja Die Weiße Rose (bela vrtnica), ki ga je leta 1943 ubil gestapo. Po 2. svetovni vojni je Orff trdil, da je bil član te skupine in, da je sodeloval pri odporniškem gibanju, vendar za to ni nobenih trdnih dokazov. Orff je pokopan v baročni cerkvi pivovarskega benediktinskega samostana Andechs, južno od Münchna.

Dela

Skladbe za orkester

- Tanzende Faune (Plešoča Favna, 1914)
- Treibhauslieder (po Maeterlincku, 1914 - nedokončano delo)
- Monna Vanna (po Maeterlincku)
- Mali koncert za čembalo in pihala (1927, po skladbah za lutnjo iz 16. stoletja)

Komorne skladbe

- Dva godalna kvarteta, kompozicije na cantus firmus (1929)

Dramska dela

- Gisei, das Opfer; opera na lasten libreto, po staro-japonski drami Terakoya (1913)
- Der Mond, ein kleines Welttheater (Zemlja, malo svetovno gledališče, 1939)
- Die Kluge (1943)
- Die Bernauerin, na lastno besedilo (1947)
- Antigonae (besedilo: F. Hölderlin, po Sofoklu, 1949)
- Astutuli, bavarska komedija (govorjena drama z nekaj glasbenimi vložki; na lastno besedilo, 1953)
- Ojdip, tiran (tragedija na besedilo F. Hölderlina, po Sofoklu; 1959)

Scenske kantate

- Carmina Burana (1937)
- Catulli Carmina (1943)
- Trionfo di Afrodite (1953)
- Ein Sommernachtstraum (Sen kresne noči; 1952, revidirana verzija 1962)
- Comoedia de Christi Resurrectione (1956)
- Ludus de nato Infante mirificus (1961)
- De temporum fine comoedia, Vigilia (1873, Neufassung 1977)

Predelave

- Klage der Ariadne (po Claudio Monteverdiju, 1925, revidirano leta 1940)
- Entrada, za petdelni orkester in orgle, po Williamu Byrdu, (1928)

Zbirke za otroke

- Orff-Schulwerk: Musik für Kinder (1930-35, revidirano 1950-54)

Glej tudi

- seznam nemških skladateljev

Zunanje povezave

- [http://www.orff.de Domača stran Carla Orffa] Orff, Carl Orff, Carl Orff, Carl ja:カール・オルフ th:คาร์ล ออร์ฟ

Nemci

Nemci (nemško: die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture. V današnji Nemčiji to pogosto izključuje priseljence. To, kdo je in kdo ni Nemec, se je v zgodovini pogosto spreminjalo. Do 19. stoletja je to pomenilo govorca nemščine in je pomenilo povsem drugo stvar kot prebivalca Nemčije, dežele Nemcev. Nizozemci in Švicarji so se že odcepili in oblikovali svoji lastni narodni identiteti. Kategorija:Narodi
- Kategorija:Nemčija ja:ドイツ人 ko:독일인

Pedagog

Pedagog je oseba, ki deluje na področju pedagogike.

Glej tudi

- seznam pedagogov
- klavirski pedagogi
- šola Kategorija:Pedagogika
-

10. julij

10. julij je 191. dan leta (192. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 174 dni.

Dogodki

- 48 pr. n. št. - bitka pri Dirahiju (danes Drač v Albaniji), Julij Cezar se komaj izogne porazu proti Pompeju
- 1407 - z ustanovno listino celjskega grofa Hermana II. je ustanovljena kartuzija Pleterje
- 1778 - francoski kralj Ludvik XVI. napove vojno Veliki Britaniji
- 1789 - Alexander Mackenzie odkrije delto reke Mackenzie
- 1821 - ZDA zasedejo od Španije kupljeno Florido
- 1890 - Wyoming postane 44. ameriška zvezna država
- 1913 - v Dolini smrti namerijo temperaturo 56,7°C
- 1925 - ustanovljena sovjetska tiskovna agencija TASS
- 1925 - v Daytonu (Tennessee, ZDA) se prične sojenje Johnu T. Scopesu, ker je v nasprotju z državnim zakonom poučeval evolucijo
- 1938 - Howard Hughes v rekordnih 91 urah z letalom preleti svet
- 1943 - britansko-ameriško izkrcanje na Sicilijo (operacija Husky)
- 1962 - v orbito je izstreljen prvi telekomunikacijski satelit Telstar
- 1968 - Maurice Couve de Murville postane francoski premier
- 1973 - Bahami postanejo neodvisna država
- 1985 - francoski agenti v Aucklandu (Nova Zelandija) potopijo Greenpacovo ladjo Rainbow Warrior
- 1991 - Boris Jelcin postane predsednik Ruske federacije
- 1997 - s preučevanjem DNA neandertalcev potrdijo teorijo o nastanku človeka v Afriki
- 2000 - eksplozija naftovoda v južni Nigeriji ubije 250 ljudi

Rojstva

- 1509 - Jean Cauvin - Calvin, francosko - švicarski prenovitelj († 1564)
- 1640 - Aphra Behn, angleška dramatičarka († 1689)
- 1830 - Camille Pissarro, francoski slikar († 1903)
- 1832 - Alvan Graham Clark, ameriški astronom, optik († 1897)
- 1834 - Jan Nepomuk Neruda, češki pisatelj, pesnik († 1891)
- 1856 - Nikola Tesla, srbsko ameriški, izumitelj, fizik, elektroinženir, matematik († 1943)
- 1871 - Valentin-Louis-Georges-Eugène-Marcel Proust, francoski pisatelj († 1922)
- 1888 - Giorgio de Chirico, italijanski slikar (
- 1978)
- 1895 - Carl Orff, nemški skladatelj († 1982)
- 1902 - Kurt Alder, nemški kemik, nobelovec 1950 († 1958)
- 1903 - John Wyndham Parkes Lucas Beynon Harris, angleški pisatelj († 1969)
- 1915 - Saul Bellow, ameriški pisatelj judovskega rodu, nobelovec 1976
- 1920 - Owen Chamberlain, ameriški fizik, nobelovec 1959
- 1931 - Alice Ann Laidlaw - Alice Munro, kanadska pisateljica
- 1938 - Paul Andreu, francoski arhitekt
- 1942 - Pjotr Iljič Klimuk, beloruski kozmonavt
- 1942 - Ronnie James Dio, ameriški težkometalni pevec
- 1943 - Arthur Ashe, ameriški tenisač († 1993)

Smrti

- 138 - Hadrijan, rimski cesar (
- 76)
- 1559 - Henrik II., francoski kralj (
- 1519)
- 1584 - Willem van Oranje - Viljem Tihi, nizozemski državnik (
- 1533)
- 1851 - Louis-Jacques-Mandé Daguerre, francoski fotograf (
- 1787)
- 1863 - Clement Clarke Moore, ameriški pesnik (
- 1779)
- 1884 - Paul Charles Morphy, ameriški šahist (
- 1837)
- 1884 - Carl Richard Lepsius, nemški egiptolog, jezikoslovec (
- 1810)
- 1920 - John Arbuthnot Fisher, angleški admiral (
- 1841)
- 1941 - Ferdinand »Jelly Roll« Morton, ameriški jazzovski pianist, skladatelj (
- 1890)
- 1978 - John Davison Rockefeller III., ameriški industrialec, filantrop (
- 1906)
- 1979 - Arthur Fiedler, ameriški dirigent (
- 1894)
- 1983 - Werner Egk, nemški skladatelj, dirigent (
- 1901)

Prazniki in obredi

- Bahami - dan neodvisnosti
- Mavretanija - dan oboroženih sil ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 9. julij - 11. julij - 10. junij - 10. avgust - seznam vseh dni 710 ja:7月10日 ko:7월 10일 ms:10 Julai simple:July 10 th:10 กรกฎาคม

München

München [mínhen] (slovensko (starinsko) Monakovo) je glavno mesto nemške zvezne dežele Bavarske. Po Berlinu in Hamburgu je tretje največje mesto v Nemčiji s številom prebivalcev okoli 1,4 milijona (leta 2004). Leži ob reki Isar, 48°08′ severno in 11°34′ vzhodno. Mestni moto je »Svetovno mesto s srcem« (»Die Weltstadt mit Herz«).

Zunanje povezave

Kategorija:Geografske škrbine Kategorija:Nemška mesta Kategorija:Bavarska ja:ミュンヘン ko:뮌헨 simple:Munich th:มิวนิก

29. marec

29. marec je 88. dan leta (89. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 277 dni.

Dogodki

- 1942 - na Kremenjaku ustanovljena 1. štajerska partizanska brigada
- 1944 - Rdeča armada prodre čez Prut
- 1945:
- - ameriška vojska zavzame Frankfurt am Main in Mannheim
- - Rdeča armada prodre v Avstrijo
- 1951 - v ZDA se prične sojenje Ethel in Juliusu Rosenbergu
- 1967 - Francija sporoči, da je izdelala podmornico na jedrski pogon
- 1973 - zadnji ameriški vojaki zapustijo Vietnam
- 2004 - Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija postanejo članice zveze NATO

Rojstva

- 1561 - Santorio Santorio, italijanski zdravnik († 1636)
- 1773 - Franc de Paula Hladnik, slovenski botanik († 1844)
- 1869 - Aleš Hrdlička, češko - ameriški antropolog († 1943)
- 1873 - Tullio Levi-Civita, italijanski matematik († 1941)
- 1874 - Rudolf Maister, slovenski pesnik, vojskovodja († 1934)
- 1890 - sir Harold Spencer Jones, angleški astronom († 1960)
- 1899 - Lavrentij Pavlovič Berija, gruzinski (sovjetski) politik († 1953)
- 1912 - Hanna Reitsch, nemška poskusna pilotka († 1979)

Smrti

- 1794 - markiz Marie-Jean-Antoine-Nicolas Caritat de Condorcet, francoski matematik, filozof, politik (
- 1743)
- 1826 - Johann Heinrich Voß, nemški pesnik (
- 1751)
- 1848 - John Jacob Astor, nemško - ameriški podjetnik (
- 1763)
- 1912 - Robert Falcon Scott, angleški polarni raziskovalec (
- 1868)
- 1917 - Franc Gerbič, slovenski skladatelj, operni pevec (
- 1840)
- 1937 - Karol Maciej Szymanowski, poljski skladatelj (
- 1882)
- 1944 - Ivo Grahor, slovenski pesnik, pisatelj, kritik (
- 1902)
- 1969 - Vladimir Kralj, slovenski pisatelj, gledališki kritik (
- 1901)
- 1982 - Carl Orff, nemški skladatelj (
- 1895)

Prazniki in obredi

---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 28. marec - 30. marec - (29. februar) - 29. april - seznam vseh dni 329 ja:3月29日 ko:3월 29일 ms:29 Mac simple:March 29 th:29 มีนาคม

Svetovna vojna

Svetovna vojna je vojna velikih ozemeljskih razsežnosti, v katero je vpletenih večje število držav iz celotnega sveta. Do sedaj sta si naziv svetovni vojni "prislužili" dve vojni:
- 1. svetovna vojna (vojna med 1914 in 1918) in
- 2. svetovna vojna (vojna med 1939 in 1945) O morebitni 3. svetovni vojni je bilo govora predvsem med hladno vojno v drugi polovici 20. stoletja, svet pa je bil najbližje globalnem jedrskem spopadu med kubansko raketno krizo leta 1962.

Anekdota

Ko so fizika Alberta Einsteina kmalu po II. svetovni vojni, v kateri je bilo uporabljeno jedrsko orožje, vprašali, kakšno orožje bodo po njegovem mnenju uporabljali šele v III. svetovni vojni, jim je odgovoril: : »Ne vem, kakšno orožje bodo uporabljali v III., vem pa, kakšno orožje bodo uporabljali v IV. svetovni vojni.« Na vprašanje začudenih novinarjev, naj pojasni kakšno orožje bo to, je odgovori: : »Palice in kamne. Palice in kamne!« Kategorija:Vojne ja:世界大戦 simple:World War

Glasba

Glásba ali múzika (grško μουσική τέχνη (mousike techne) - umetnost muz) je pojem, ki ga lahko razlagamo na več načinov. Pogosto je označen kot umetnost, oblika zabave ali nasprotje govora oz. hrupa. V grobem poznamo tri skupine definicij glasbe: prva označuje glasbo kot od okolja neodvisno, na primer "urejeno in oblikovano zaporedje tonov, zvenov in šumov", druga kot pojem, odvisen od družbenega dojemanja nje same, tretja pa kot platonični ideal, ki ne izvira iz specifičnih dejavnikov, ampak iz višje resnice. Glasbo ustvarjajo skladatelji, poustvarjajo pa glasbeniki. Ti jo izvabljajo iz glasbil, ustvarjajo z lastnim glasom ali pa glasbo elektronska glasbila proizvajajo glede na postavljena pravila. Glasba lahko nastane tudi kot mešanje obstoječih glasbenih del, kot to počnejo DJ-ji in elektronski umetniki z raznimi vzorčevalniki (samplerji). Glasba se po nekaterih definicijah od nekega naključnega zaporedja not loči po svoji premišljenosti: note so ritmično razporejene in urejene v melodijo, ki je podprta s harmonijami. Praviloma je všečna človeškemu ušesu. Zaradi širokih možnosti dojemanja glasbe jo lahko preučujemo na veliko načinov: s študijem akustike, glasbene teorije, učenjem instrumenta oz. solopetja, muzikologije, etnomuzikologije ali glasbene zgodovine.

Citati o glasbi

- Ludwig van Beethoven: "Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija."
- Johann Wolfgang von Goethe: "V glasbi delujejo skrite sile v najvišjem smislu, sega namreč tako visoko, da je razum ne more obseči in iz nje prihaja učinek, ki vse obladuje, a ga nihče ne zna razložiti."
- Marij Kogoj: "V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globine njegove duše."
- Konfucij: "Glasba vodi k notranji ubranosti."
- Miroslav Krleža: "Glasba je lirična pajčevina med srcem in možgani."
- Gottfried Wilhelm von Leibniz: "Glasba je skrivnostna veščina aritmetike, je veščina duha, ki samega sebe ne zna računati."
- William Shakespeare: "Iz muzike prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse bolečine srca."
- Richard Wagner: "Glasba bo vedno ostala najvišja odrešujoča umetnost. Ona dokončno uresničuje to, kar ostale umetnosti samo nakazujejo, S svojo čisto, resno naravo preobrazi in prečisti vse, česar se dotakne."
- Carl Maria von Weber: "Z glasbo je mogoče povedati več kot z besedami."

Glej tudi

- glasbenik
- glasbilo
- absolutni posluh
- glasbeno izrazoslovje
- muzikologija
- notni zapis
- skladatelj
- seznam glasbeno-tehnoloških izumov
- seznam glasbenih oblik (resna glasba)
- seznam glasbenih zvrsti (zabavna glasba)
- seznam glasbenih vsebin
- seznam glasbenikov, upodobljenih na bankovcih
- zgodovinska obdobja evropske umetne glasbe
- zvokovna tehnika Kategorija:Umetnost
- ja:音楽 ko:음악 ms:Muzik simple:Music th:ดนตรี

1914

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1860. 1870. 1880. 1890. 1900. - 1910. - 1920. 1930. 1940. 1950. 1960. Leta: 1909 1910 1911 1912 1913 - 1914 - 1915 1916 1917 1918 1919 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 28. junij - avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova žena sta umrla v atentantu v Sarajevu, ki ga je izvedel srbski nacionalist; to je povod za prvo svetovno vojno.
- 23. julij - Avstro-Ogrska postavi ultimat Srbiji.
- 25. julij - Carska Rusija oznani, da bo zavarovala srbsko suverenost.
- 28. julij - Avstro-Ogrska napove vojno Kraljevini Srbiji in carski Rusiji; začetek prve svetovne vojne.
- 1. avgust: :
- - Nemško cesarstvo napove vojno carski Rusiji. :
- - Francija začne mobilizacijo svojih sil.
- 3. avgust: Nemško cesarstvo napove vojno Franciji.
- 4. avgust: :
- Nemško cesarstvo napade in okupira Belgijo. :
- Združeno kraljestvo napove vojno Nemškemu cesarstvu. :
- ZDA razglasijo nevtralnost.
- 6. avgust: :
- Avstro-Ogrska napove vojno carski Rusiji. :
- Kraljevina Srbija napove vojno Nemškemu cesarstvu. :
- USS Tennessee odpluje proti Evropi s 6 milijoni ameriških dolarjev v zlatu kot pomoč Američanom, ki so postali ujeti v Evropi.
- 7. avgust: :
- Francija okupira Alzacijo. :
- general Joseph Joffre postane načelnik generalštaba francoske kopenske vojske :
- Kraljevina Črna gora napove vojno Nemškemu cesarstvu. :
- Britanske oborožene sile se izkrcajo v Ostendu, Calaisu in Dunkirku.
- 8. avgust - prvi spopadi med Srbijo in Nemčijo.
- 12. avgust - Združeno kraljestvo napove vojno Avstro-Ogrski.
- 14. avgust - začne se bitka mej
- 16. avgust - Nemška kopenska vojska zavzame Leige.
- 17. avgust - belgijska prestolnica se iz Bruslja preseli v Antwerpen.
- 18. avgust - predsednik ZDA Woodrow Wilson izda Razglasitev nevtralnosti.
- 19. avgust: :
- - parlament Kanade potrdi ustanovitev ekspedicijske enote. :
- - British Expeditionary Force (BEF) se izkrca v Franciji.
- 20. avgust: :
- - Rusija premaga Nemčijo v pri Gumbinnenu. :
- - Nemško cesarstvo okupira Bruselj.
- 23. avgust - Japonsko cesarstvo napove vojno Nemčiji.
- 24. avgust - Nemška kopenska vojska prodre v Francijo pri Lillu.
- 25. avgust - Avstro-Ogrska napove vojno Japonski.
- 26. avgust - začne se petdnevna bitka za Tannenberg
- 28. avgust: :
- - Avstro-Ogrska napove vojno Belgiji :
- - bitka za Helgoland
- 30. avgust - Nemci zavzamejo Amiens
- 31. avgust - Rusi so premagani v bitki pri Tannebergu
- 3. september - Nemci pričenjo oblegati Pariz; vlada Francije se preseli v Bordeaux
- 5. september - začetek prve bitke na Marni
- 6. september - Nemci so odbiti v prvi bitki na Marni
- 10. september - konec prve bitke na Marni
- 14. september: :
- - Francozi osvobodijo Amiens in Rheims :
- - začetek prve bitke na Aisni
- 15. september - začetek pozicijskega bojevanja na zahodni fronti
- 24. september - Nemci zavzamejo St. Mihiel.
- 29. september - Nemci pričejo bombardirati Antwerpen.
- 2. oktober - Britanska admiraliteta objavi, da bo minirala Severno morje
- 4. oktober - Cepelini prvič napadejo London
- 9. oktober - Nemci zavzamejo Antwerpen. Vlada Belgije se preseli v Ostend.
- 13. oktober - Britanci zavzamejo Ypres.
- 14. oktober - Canadian Expeditionary Force pristane v Plymouthu.
- 15. oktober - Nemci zavzamejo Ostend. Vlada Belgije se preseli v Havre (Francija).
- 19. oktober - Nemška križarka Emden zajeme vso 13 antantno ladjo trgovske mornarice v 24 dneh.
- 22. oktober - ZDA začne ekonomsko podpirati antanto.
- 28. oktober - Nemška križarka Emden pod krinko britanske ladje zapluje v zaliv Penang, kjer potopi rusko lahko križarko Cemčug.
- 2. november - Carska Rusija napove vojno Otomanskemu imperiju.
- 5. november: :
- - Francija in Združeno kraljestvo napovesta vojno Otomanskemu imperiju. :
- - Združeno kraljestvo aneksira Ciper.
- 9. november - avstralska lahka križarka HMAS Sydney poškoduje nemško križarko Emden in jo prisili, da nasede na grebenu pri Severnem Keelinškem otoku (Indijski ocean).
- 25. november - Friedrich von Hindenburg zaustavi ofenzivo na Lodz.
- 2. december - Avstro-Ogrska zavzame Beograd.
- 3. december - Nizozemska kopenska vojska strelja na internirane belgijske vojake (8 jih umre).
- 4. december - Nemško cesarstvo ustanovi prvo enoto pomorskih letal.
- 6. december - Nemci zavzamejo Lodz.
- 8. december - bitka pri Falklandskih otokih
- 14. december - Prvi nemški zračni napad na Združeno kraljestvo.
- 16. december - Nemci so bombardirali Hartlepool, Scarborough[[ in [[Whitby]].
- [[17. december - Avstro-Ogrska premaga Ruse pri Limanovem (Poljska)
- 25. december - prične se neuradno božično premirje med vojaki na zahodni fronti. Rojstva
- 18. januar - Vitomil Zupan, slovenski pisatelj († 1987)
- 18. februar - Ferdinand Chesarek, ameriški general slovenskega rodu († 1993)
- 12. april - Adriaan Blaauw, nizozemski astronom
- 7. december - James Alfred Van Allen, ameriški fizik Smrti
- 24. januar - sir David Gill, škotski astronom (
- 1843)
- 24. julij - Adolf Martens, nemški znanstvenik, metalurg (
- 1850)
- 25. november - Davorin Jenko, slovenski skladatelj, dirigent (
- 1835) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1914 ja:1914年 ko:1914년 ms:1914 simple:1914 th:พ.ศ. 2457

1. svetovna vojna

Pŕva svetôvna vôjna je bil vojaški spopad v letih 1914-1918 med silami antante, na strani katere so se bojevale Francija, Rusija, Srbija, Združeno kraljestvo, od leta 1915 dalje pa tudi Italija, ter centralnimi silami, na strani katerih so se bojevale Avstro-Ogrska, Nemčija, Turčija in Bolgarija. Leta 1917 so v vojno na strani antante stopile tudi Združene države Amerike in napovedale vojno Nemčiji.

Priprave na spopad

Glavni razlog za prvo svetovno vojno je bil naraščajoči imperializem med evropskimi velesilami (Združeno kraljestvo, Nemčija, Avstro-Ogrska monarhija, Rusija, Francija,...). Že leta 1879 sta se začela oblikovati dva tabora, ki sta nastopila drug proti drugemu med samo prvo svetovno vojno; pomembnejše letnice pri oblikovanju teh dveh taborov so še: 1882, 1887, 1890, 1892, 1904, 1907 in 1912. Tako sta se dokončno leta 1912 izoblikovala tabor centralnih sil (Nemčija, Avstro-Ogrska in Italija) ter tabor antantnih sil (Francija, Združeno kraljestvo in Rusija).

Povod za morijo

Prvo svetovno vojno je sprožil uboj avstro-ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda 28. junija 1914 (Vidov dan) v Sarajevu. Atentat je izvedel Gavrilo Princip, član organizacije »Mlada Bosna«. Zaradi tega je Avstro-Ogrska dne 23. julija 1914 izročila Srbiji ultimat, v katerem je zahtevala preiskavo ozadja uboja prestolonaslednika, prepoved protiavstro-ogrskih društev oz. organizacij, opravičilo,... Srbija je 25. julija 1914 odgovorila, da se strinja z opravičilom in razpustitvijo organizacij, ni pa privolila k predlogu, da pridejo avstro-ogrski preiskovalci v Srbijo in pomagajo pri preiskavi. Avstro-Ogrska je ta odgovor izrabila kot razlog, da je 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji.

Bojišča prve svetovne vojne

(glej tudi Kronologija prve svetovne vojne)
- Balkansko bojišče
- Zahodna fronta
- Soška fronta
- Vzhodna fronta
- Vojna na morju in kolonijah

Posledice

Druga svetovna vojna je bila največja posledica prve svetovne vojne, saj se niso odpravila istih vprašanj, ki so začeli prvo.

Glej tudi

- svetovna vojna Kategorija:Vojne
- ja:第一次世界大戦 ko:제1차 세계 대전 ms:Perang Dunia I simple:World War I th:สงครามโลกครั้งที่หนึ่ง

1925

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1870. 1880. 1890. 1900. 1910. - 1920. - 1930. 1940. 1950. 1960. 1970. Leta: 1920 1921 1922 1923 1924 - 1925 - 1926 1927 1928 1929 1930 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 21. junij - Alastair Graham Walter Cameron, kanadsko-ameriški astrofizik († 2005)
- 28. avgust - Arkadij Natanovič Strugacki, ruski pisatelj, scenarist († 1991)
- 24. september - Geoffrey Ronald Burbidge, angleški astronom, astrofizik, kozmolog Smrti
- 3. februar - Oliver Heaviside, angleški matematik, fizik, elektrotehnik (
- 1850)
- 3. junij - Nicolas Camille Flammarion, francoski astronom (
- 1842)
- 1. julij - Erik Alfred Leslie Satie, francoski skladatelj (
- 1866)
- 26. julij - Friedrich Ludwig Gottlob Frege, nemci matematik, logik, filozof (
- 1848)
- 1. december - po sedemletni okupaciji se 7.000 britanskih vojakov umakne iz Kölna.
- 5. december - Władisław Stanisław Reymont, poljski pisatelj, nobelovec 1924 (
- 1867) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1925 ja:1925年 ko:1925년 ms:1925 simple:1925 th:พ.ศ. 2468

Nacizem

Nacionalsocializem (skrajšano nacizem) je vrsta skrajno totalitarističnega, nacionalističnega in agresivnega fašističnega gibanja, ideologije in političnega sistema. Izraz se uporablja v povezavi z diktatorsko Nemčijo v letih 1933-1945, imenovano tudi Tretji rajh (Das Dritte Reich), ko je bila na oblasti Nacionalsocialistična nemška delavska stranka (Nationalsozialistische Deutsche Arbeiterpartei - NSDAP) pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Nacisti trdijo, da je nemški, arijski narod višji od ostalih. V sodobni Nemčiji je nacizem prepovedan, vendar neonacisti, ki se trudijo za njegovo oživitev, še vedno delujejo po Nemčiji in svetu. Kategorija:Tretji rajh
- Kategorija:Politična gibanja ja:ナチズム simple:Nazism

1943

Pivo

Pívo je katerakoli alkoholna pijača, pripravljena z vrenjem sestavin iz zrnja, ki vsebujejo škrob. Proizvajanje piva imenujemo pivovarstvo. Pivo je bilo v zgodovini poznano že starim Egipčanom in Mezopotamcem, vendar so bila njihova piva popolnoma drugačna od današnjih. Ker se sestavine (tudi voda, ki igra pomembno vlogo pri okusu te pijače), od kraja do kraja močno razlikujejo, so različne tudi lastnosti (okus, barva, ...) piva. Glavne sestavine piva so voda, slad, hmelj in kvas. Slad so kaljena, namočena in osušena semena. Pri večini piv so to ječmenova semena. V postopku slajenja se pod vplivom encima amilaze seme razgradi. Hmelj da pivu grenek okus, kvas pa sodeluje pri alkoholnem vrenju, kjer nastaneta etanol in ogljikov dioksid. Po barvi delimo piva na svetla in temna. Verjetno najbolj znano temno pivo je irski Guiness, v Sloveniji pa so najbolj razširjena svetla piva dveh velikih pivovarn: ljubljanske Pivovarne Union in Pivovarne Laško. Pivo ima navadno okrog 5% alkohola, vendar ta številka lahko pri nekaterih vrstah naraste celo nad 7%, seveda pa je lahko tudi manjša, saj poznamo celo brezalkoholna piva (npr. Uni). Mešanica piva in oranžade oziroma limonade se imenuje radler (nemško kolesar). Pri nas ga imenujemo tudi bicikl - verjetno zato, ker je narejen iz dveh pijač in so ga v glavnem pili šoferji in kolesarji za potešitev žeje. Kategorija:Alkoholne pijače als:Bier ja:ビール ko:맥주 simple:Beer th:เบียร์

Samostan

Samostan je ustanova posvečenega življenja. Tja se umaknejo posamezniki in posameznice, da bi svoje življenje posvetili nekemu višjemu cilju (npr. Bogu). Zaobljuba čistosti oziroma zaveza k spolni vzdržnosti (celibat) je po navadi del tovrstnega življenja - tudi zato so samostani deljeni na moške in ženske. Različna poslanstva samostanskih skupnosti, njihove specifične potrebe in seveda naravno ter kulturno okolje vplivajo tudi na arhitekturo samostana. Vselej pa samostani nudijo prostore za bivanje redovnikov/redovnic in prostore, kjer le-ti opravljajo svoje poslanstvo. V skladu z zgoraj omenjeno trditvijo, da način življenja redovne skupnosti neposredno vpliva tudi na samo arhitekturno zasnovo samostana, je za razumevanje slednje potrebno poznati vsaj osnove načina življenja menihov in nun. Če poznamo razliko med puščavniki in cenobiti lažje razumemo različne zasnove samostanov enih in drugih. Velja seveda omeniti, da puščavniški menihi samostana načeloma ne potrebujejo, saj je njihovo življenje življenje v osami proč od ljudi, kljub temu pa obstajajo primeri skupin puščavniških menihov, ki so sicer živeli vsak v svoji hiši, oddaljeni od drugih, sobotno in nedeljsko bogoslužje pa so opravljali na skupnem mestu. Ta zgled so na nek način obudili kartuzijani, a o tem malo kasneje. Drugi, pogostejši način življenja v samostanu je ti. cenobitski ali cenobitični (iz gr. Koinos bios = skupno življenje), pri katerem redovniki ali redovnice bivajo pod eno streho, skupaj delajo, jedo in molijo. Pomembna dejavnika sta še poslanstvo samostanske skupnosti (npr. poučevanje, dušno pastirstvo, molitev, študij, skrb za uboge...) in vprašanje načina preživljanja samostana (samostani, ki se preživljajo npr. z obdelovanjem zemlje, potrebujejo prostore za shranjevanje opreme, orodja, pridelka itd.).

Samostani različnih veroizpovedi

Samostani v krščanskih Cerkvah

Samostani katoliških cerkvenih redov

Večina samostanov katoliških redov je cenobitskega značaja in ima značilno zasnovo, pri kateri se okoli osrednjega prostora v samostanu ali ti. križnega hodnika nizajo najosnovnejši prostori samostana - kapiteljska dvorana, jedilnica (refektorij), spalnica (dormitorij), knjižnica (biblioteka) in cerkev (ecclesia). Križni hodnik je osrednji prostor tudi po pomenu, saj se v njem odvijajo procesije ipd. Dostop do posameznih prostorov v samostanu je lahko omejen. Ce je temu tako, rečemo, da je nek prostor v klavzuri. Pravila klavzure obstajajo v različnih oblikah in obsegih, ki se razlikujejo od reda do reda. Najosnovnejše pravilo se nanaša na prepoved vstopa moškemu v klavzurni del ženskega samostana in obratno, prepoved vstopa ženski v klavzurni del moškega samostana. Klavzura pa lahko obsega npr. samo spalnice, jedilnico in knjižnico ali pa prej naštete prostore in še cerkev ali pa celoten samostan... Klavzuro urejajo vsakokratna redovna pravila. Kot pri vseh pravilih tudi tu obstajajo izjeme (npr. obisk zdravnice pri hudo bolnemu menihu v njegovi sobi). Klavzura pa je vendarle širši pojem - poleg tega da omejuje gibanje svetnih ljudi po samostanu, omejuje tudi gibanje menihov zunaj njega. V nekaterih redovih (kot npr. pri kartuzijanih) pa poleg zunanje klavzure, ki omejuje fizično gibanje telesa, poznajo še notranjo klavzuro, ki omejuje prosto gibanje duha - prepoveduje namreč dostop menihom do določene literature, nerelevantnih informacij posvetnega značaja, govoric, stikov s posvetnimi ljudmi idr., kar bi lahko kalilo notranji mir. [http://www.kartuzija-pleterje.si/slo/scrol_pravila.htm prim. Pravila kartuzijanskega reda, poglavje Varstvo klavzure] Kartuzijanska posebnost pa seže dlje od pravil klavzure, in sicer vpeljuje povsem drugačen način sobivanja redovnikov. Kartuzijanski samostani so namreč dom skupnostim samotarjev. Kakor se sprva sliši nemogoče, pa vendar drži - v kartuziji bivajo takorekoč menihi-puščavniki, saj so celo njihovi stiki s sobrati strogo omejeni. Večino časa prebijejo vsak v svoji meniški celici (tj. majhni dvonadstropni hišici, kjer je v prvem nadstropju delovni prostor, v drugem pa zasebni prostor za molitev in sobica za spanje ter obedovanje), srečujejo pa se le na skupnih molitvah, nedeljskih in prazničnih kosilih ter tedenskih sprehodih. Tak način bivanja postavlja povsem drugačne zahteve tudi glede arhitekturne zasnove kartuzij. Poleg večine prostorov tipičnega cenobitičnega samostana vpeljuje še ti. veliki križni hodnik, ki je edinstven za kartuzije in okoli katerega so nanizane posamezne meniške celice, med katerimi stojijo pripadajoči obzidani vrtički, kjer menihi gojijo zelenjavo, trto, rože, zelišča ali kaj drugega in kjer premišljujejo, molijo in meditirajo. Posebnosti gradnje se nanašajo še na druge podrobnosti, ki jih literatura podrobno obdela. Vsekakor pa je večina redov sčasoma razvila vsaj nekaj posebnosti gradnje samostanov, zato se govori tudi o benediktinski, cistercijanski, kartuzijanski ipd. arhitekturi. Kategorija:Verske zgradbe
- ja:修道院