Home About us Products Services Contact us Bookmark
:: wikimiki.org ::
Morski Vozel

Morski vozel

Vôzel je fizikalna enota za hitrost, ki se uporablja predvsem v pomorstvu in letalskem prometu. En vozel ustreza hitrosti ene morske milje na uro oziroma približno 0,5144 m/s.

Izvor imena

Ime te enote mere izvira iz prvotne (zgodnje) metode za merjenje hitrosti ladij.

Metode merjenja

Prva metoda

V zgodnjih dobah pomorstva so merili hitrost ladje tako, da so vrgli v vodo za ladjo kos lesa, privezanega z vrvico. Ker ostane kos lesa praktično nepremično v vodi je dolžina odvite vrvice v določenem času (na začetku merjeno 30 sekund s peščeno uro) merilo za hitrost ladje. Za lažje merjenje dolžine so bili na vrvici vozli. Razdalja med dvema vozloma je ustrezala hitrosti 1 morske milje na uro.

Druga metoda

Ta je bila uporabna predvsem pri nizkih hitrostih, ko je bilo merjenje z kosom lesa in vrvico premalo natančno. Na bok ladje so nanesli oznake v razdalji 0,514 metra (morska milja / 3600 =1 morska milja / sekunda). Pri prvi oznaki so vrgli v vodo kos lesa in merili čas, ki ja je potreboval, da je prišel do zadnje oznake (oziroma se je ladja premaknila za to razdaljo). Primer: 100 oznak v 20 sekundah pomeni 100 / 20 = 5 vozlov. Kategorija:Druge enote ja:ノット (単位)

Fizikalna enota

Fizikálna enòta (tudi mérska enòta) je v fiziki in meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin. Da so uporabne, morajo biti natančno določene. Ponovljivost fizikalnih preskusov je zelo pomembna za znanstveno metodo. Standardi nam olajšajo delo in za primerne standardne mere potrebujemo sistem enot. Znanstveni sistemi enot delujejo po načelu tehntanja in merjenja in so prvotno razviti v reklamne namene. Različni sistemi enot temeljijo na različnih izbirah naborov osnovnih enot. Najbolj razširjen sistem enot je mednarodni sistem enot ali sistem SI. V tem sistemu je sedem osnovnih enot SI. Vse izpeljane enote SI lahko določimo iz teh osnovnih enot. Drugi sistemi enot, ki so se ali se uporabljajo za različne namene so:
- sistem enot centimeter-gram-sekunda,
- Planckove enote,
- ameriške običajne enote,
- imperialna enota,
- kitajska enota.

Glej tudi


- enota SI,
- stare uteži in mere. Kategorija:Fizika
- Kategorija:Meroslovje

Morska milja

(Médnarodna) mòrska ali návtična mílja je enota za merjenje dolžine. Uporablja se splošno v mornarici, pomorstvu in letalstvu. Mednarodna morska milja je določena natančno kot 1.852 m. To določitev so sprejeli leta 1929 na mednarodni izredni hidrografski konferenci v Monaku. V ZDA so enoto sprejeli leta 1954. Pred sprejemom mednarodne morske milje so morsko miljo uporabljali v ZDA in Veliki Britaniji in je znašala 6.080 čevljev, 2.026 2/3 jardov, oziroma 1.853,184 m. Včasih jo določajo tudi kot 2.027 jardov. Morska milja je približno enaka 1 ločni minuti na velikem krogu Zemlje in je bila tudi določena na ta način preko geografske milje. Zemlja ni popolna krogla, zato je lahko ločna minuta manjša ali večja od morske milje za nekaj metrov. Približek ločni minuti je primeren za zračno in morsko plovbo. Dolžina zemljepisne širine ene ločne minute je na vsaki morski karti in lahko predstavlja približno eno morsko miljo na tej karti. Včasih za enoto uporabljajo mednarodno oznako nm, čeprav oznaka pomeni nanometer v sistemu SI. 1 morski vozel ali tudi vozel je enota za hitrost, določena kot ena morska milja na uro, oziroma natančno 1.852 m/h.

Glej tudi


- pretvorba enot,
- stara morska milja (liga (league)), Kategorija:Druge enote ja:海里

Ura

Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600. sekundam, kar približno ustreza 1/24 srednjega Sončevega dne.

Starejše definicije ure

Dvanajstina časa med sončnim vzhodom in sončnim zahodom. Ker so dnevi poleti daljši kot pozimi, so s tem tudi poletne ure daljše. Grki in Rimljani so uporabljali takšno definicijo ure, noč pa so razdelili na tri ali štiri nočne straže. Pozneje so tudi noč (čas med sončnim zahodom in sončnim vzhodom) razdelili na dvanajst ur. Hitrost ure, ki je kazala takšno definicijo ure, so morali dnevno prilagajati, npr. s spreminjanjem dolžine nihala. Štiriindvajsetina pravega Sončevega dne, torej presledka med dvema zaporednima zgornjima kulminacijama Sonca. Dolžina pravega Sončevega dne se med letom spreminja (razlika med najkrajšim in najdaljšim pravim Sončevim dnem je približno 51 sekund), zato tudi tako definirane ure niso vse enako dolge. Štiriindvajsetina srednjega Sončevega dne. Definicija srednjega Sončevega dne upošteva časovno enačbo, ki opisuje razliko med pravim in srednjim Sončevim časom, zato so tako definirane ure enako dolge. Vendar pa se vrtenje Zemlje sčasoma upočasnjuje, česar srednji Sončev čas ne upošteva. Popravek zaradi upočasnjevanja vrtenja Zemlje upošteva univerzalni koordinirani čas.

Glej tudi


- ura (naprava)
- šahovska ura
- ura na nihalo Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote ja:時間 (単位) ko:시간 (단위) simple:Hour

Sekunda

Sekúnda (oznaka s) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda atom cezija 133 pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja. ---- Sekúnda (tudi kotna sekunda ali ločna sekunda, oznaka ") je tudi enota za merjenje kota, enaka eni šestdesetini kotne minute oziroma 1/3600 stopinje. ---- Sekúnda je v glasbi interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj. Kategorija:Osnovne enote SI Kategorija:Časovne enote ja:秒

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti. Hitrost merimo v metrih na sekundo ali drugih izpeljanih enotah, denimo kilometrih na uro. Povprečno hitrost pri gibanju izračunamo tako, da prepotovano razdaljo s delimo s časom t, potrebnim za pot: :\overline=\frac Če je tir telesa podan kot funkcija časa, r = r(t), lahko trenutno hitrost izračunamo kot odvod lege po času: :\mathbf(t) = \frac Pri premem enakomernem gibanju je hitrost konstantna, pri pospešenem gibanju pa se s časom spreminja. Zgled za pospešeno gibanje je enakomerno kroženje, pri katerem sicer ostaja hitrost po velikosti konstantna, spreminja pa se po smeri. Posebna teorija relativnosti je predpostavila, da telesa ne morejo doseči hitrosti, večje od hitrosti svetlobe v praznem prostoru. Vsi dosedanji poskusi to predpostavko potrjujejo.

Glej tudi


- četverec hitrosti
- hitrost zvoka
- tahion Kategorija:Fizikalne količine Kategorija:Mehanika ja:速度 ko:속도 ms:Halaju simple:Velocity

Ladja

:: Za ostale pomene glej Ladja (razločitev) Ládja je veliko plovilo, narejeno za plovbo po morju, reki ali jezeru. Nekoč so ladje poganjali veslači ali veter, danes pa imajo tudi motorni pogon. Ladja je običajno dovolj velika, da na sebi nosi čolne, npr. rešilne čolne.

Vrste ladij

Civilne


- Jadrnica
- Trajekt
- Tovorna ladja
- Ribiška ladja

Vojaške

: glej Vojaške ladje Kategorija:Transport
- ms:Kapal ja:船舶

Čas

Čás je v fiziki količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu. Pojem 'kasnejšega dogodka' temelji na privzetku o vzročnosti. Standardna fizikalna enota za čas v mednarodnem sistemu enot je osnovna enota SI sekunda. Manjša enota za čas je na primer Planckov čas. Večje enote za čas pa so, razporejene od najmanjše do največje: minuta, ura, dan, teden, mesec, leto, Gaussovo leto, desetletje, stoletje, Platonovo leto, kozmično leto, Hubblov čas.

Klasične definicije in razlage časa ter njihove topološke zgradbe

Aristotelov čas

Aristotel je objavil svoja razmišljanja o času na 15. straneh v svoji knjigi Fizika (Φυσικα). Čas je bil zanj množica sedanjih (trenutkov) (νυν). To množico lahko določi vsakdo kjerkoli, kakorkoli in ob vsakem času glede na na druge νυν. Zaradi tega je lahko med dvema νυν poljubno število drugih νυν. Njegova definicija časa se glasi: :: "Čas je samo število gibanj (arithmos) glede na preteklost in prihodnost." Νυν je statičen zato trajanje Aristotelovega časa ni dinamično.

Newtonov absolutni čas

Einsteinov čas

Topologija prostor-časa Hawking-Wheelerjeve pene

Model stohastične delitve prostor-časa

Barbourjev čas

Čas v filozofiji

Zaznavanje časa


- Dan
- Leto

Glej tudi

Fizika


- lastni čas, kozmološki čas, kronotopologija, načelo vzročnosti, časovni pregled tehnologije merjenja časa.

Mitologija


- Kronos, survanizem

Filozofija


- protorelativizem, Heraklit Mračni, Parmenid, Zenonž

Kronologija, astronomija


- datum

Zunanje povezave


- Sašo Dolenc (april 2001), [http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/kdo_vlada_casu.htm Kdo vlada času?], Kvarkadabra 9. Kategorija:Fizika Kategorija:Fizikalne količine
- ja:時間 ko:시간 simple:Time

Altenburg (Bamberg)

Die Altenburg bei Bamberg wurde 1109 erstmalig urkundlich erwähnt, diente zunächst als Fliehburg und von 1305 bis 1553 als Residenz der Bamberger Fürstbischöfe. Im zweiten Markgrafenkrieg von 1553 wurden die Burg durch das Kriegsheer des Markgrafen Albrecht Alcibiades von Brandenburg-Kulmbach bis auf die Grundmauern niedergebrannt. 1801 erwarb der Bamberger Arzt Adalbert Friedrich Marcus die verfallene Burg und ließ sie von Grund auf restaurieren. E. T. A. Hoffmann, der mit Marcus befreundet war, fühlte sich von der Burg so angezogen, dass er sich für längere Zeit in einem der Mauertürme niederließ. 1818 übernahm ein Verein die Erhaltung der Altenburg. Heute befindet sich in der Burg ein Restaurant, das auch den sogenannten Rittersaal bewirtschaftet. Dieser wird gerne für festliche Veranstaltungen wie Hochzeiten oder Stiftungsfeste genutzt. Altenburg Altenburg nähere Informationen über den Altenburgverein unter www.altenburgverein.de

gu Links kreatyna technologie zycie heavy metal










































:: RELATED NEWS ::
Little Pratincole

The Little Pratincole, Glareola lactea, is a small wader in the pratincole family, Glareolidae. The Little Pratincole is a resident breeder in India and southeast Asia. It breeds on gravel or sand banks in rivers, laying 2-4 eggs in a ground scrape. This species is only 165-185cm in length, with a 150-160cm wingspan. Because of their small size, Little Pratincoles can be briefly confu
Andokidès
Andocides, or Andokidès , (440–390 BC) one of the ten Attic orators. He was implicated during the Peloponnesian War in the mutilation of the Herms on the eve of the departure of the Athenian expedition against Sicily in Read More...
Andokides
Andokides was a famous black-figure potter of Ancient Greece from around 550 BC. This potter is compared with the 'best' black-figure potter Exekias who was said to have created the most detailed and best examples of black-figure pottery. Andokides is seen as almost as good as Exekias and has created many brilliant works. His most famous is definitely the am
Little pratincole

The Little Pratincole, Glareola lactea, is a small wader in the pratincole family, Glareolidae. The Little Pratincole is a resident breeder in India and southeast Asia. It breeds on gravel or sand banks in rivers, laying 2-4 eggs in a ground scrape. This species is only 165-185cm in length, with a 150-160cm wingspan. Because of their small size, Little Pratincoles can be briefly confu
Greater Painted Snipe


- Rostralata benghalensis
- Nycticryptes semicollaris Painted snipe are distinctive waders placed together in their own family Rostratulidae. They are short-legged, long-billed birds similar in shape to the true snipes, but much more brightly coloured. The female is brighter than the male and takes the lead in courtship. The male incubates the eggs, usually 4, in a nest

Masked Finch
The Masked Finch (Poephila personata) is a common resident of grasslands with at least a few shrubs and grassy tropical woodlands across northern Australia, from the Kimberley, across the Top End, the Gulf country and the southern part of Cape York Peninsula, as far east as Chilagoe, but always near water. P
Masked finch
The Masked Finch (Poephila personata) is a common resident of grasslands with at least a few shrubs and grassy tropical woodlands across northern Australia, from the Kimberley, across the Top End, the Gulf country and the southern part of Cape York Peninsula, as far east as Chilagoe, but always near water. P
Trophonios
Trophonius (the Latinate spelling) or Trophonios (in the transliterated Greek spelling) was a Greek hero or daimon or god - it was never certain which one - with a rich mythological tradition and an oracular cult at Lebadaea in Boeotia.

Etymology and parallel cults

The name is etymologically derived from trepho, "to nourish".