:: wikimiki.org ::

Informatika

Informatika

Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi s pomočjo računalnikov. Gledano zgodovinsko se je informatika razvila iz matematike, medtem ko imajo računalniki svoj začetek v elektroniki. Računalniki so pri tem samo naprave, ki omogočajo teoretične zamisli informatike preveriti v praksi. Izraz informatika so skovali iz besed informacija in avtomatika v petdesetih letih 20. stoletja v Evropi. Informatika je prodrla na skoraj vsa področja. Prihod interneta je to še pospešil. Na področju logistike in medijev je informatika povzročila revolucijo. Večkrat se prisotnosti informatike v neki napravi niti ne zavedamo. Računalnik lahko obdela veliko količino podatkov v zelo kratkem času. Pri tem imamo opravka z interakcijo strojne opreme (hardware) in programske opreme (software). Na primer na wikipediji dnevno ureja članke na desetisoče ljudi, bere pa jo na milijone ljudi.

Zvrsti informatike

Informatika se deli na teoretično praktično in tehniško. Tudi umetna inteligenca je eno od področij informatike. Teoretična informatika je temelj ostalim zvrstem. Prispeva temeljna odkritja za rešljivost problemov. Rezultate temeljne informatike izkorišča uporabna informatika. Informatika se skoraj vedno prepleta z drugimi znanostmi.

Zgodovina informatike

Korenine informatike ležijo v matematiki, fiziki in elektroniki. Informatika snuje matematične stroje za prenos, hranjenje in obdelavo podatkov. Opis postopek obdelave se imenuje algoritem. Sodobni računalnik je imel številne predhodnike:
- kroglično računalo (abak)
- računski stroj z zobniki
- tkalski stroj, ki si mu v naprej vsatvil vzorec (program)
- računalniki z zobniki
- računalniki z releji
- računalnik z elektronkami Kategorija:Računalništvo

Znanost

Znánost (latinsko scientia - znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in preskuševanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede, vede pa na področja (discipline). Temeljna ali bazična znanost Znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti. V času odkritja ti izsledki nimajo nobene uporabne vrednosti. Uporabna ali aplikativna znanost Izsledki aplikativne znanosti so uporabni v vsakdanjem življenju.

Seznam znanosti

Glej tudi

- znanstvenik, osnovne znanstvene teorije, odpadna znanost, patološka znanost. filozofija znanosti, protoznanost, psevdoznanost, znanstveno izobraževanje

Zunanje povezave

- v angleščini:
- [http://unisci.com/science2.shtml UniSci: Zakaj znanost? (Why Science?)]
- [http://www.mit.edu/~bkrupa/whyscience.html Boris Krupa: Zakaj znanost? (Why science?)]
- [http://www.people.virginia.edu/~rjh9u/studysci.html (Zakaj študirati znanosti? (Why Study Science?)]
- [http://www.scienceandyou.org/articles/ess_01.shtml Zakaj znanost in ti (Why Science & You)]
- [http://www.epinions.com/content_2841616516 (Zakaj znanost ne more biti demokratična|Why science cannot be democratic)]
- [http://physicsweb.org/article/world/13/5/2 Zakaj znanost uspeva zaradi kritike (Why science thrives on criticism)]
- [http://www.edge.org/documents/archive/edge53.html Ali znanost ubija dušo? Razprava med Stevenom Pinkerjem in Richardom Dawkinsom (Is Science Killing the soul? A discussion between Steven Pinker and Richard Dawkins)]
- [http://www.thehumanist.org/humanist/articles/dawkins.html Esej Richarda Dawkinsa: Ali je znaost religija? (Richard Dawkins essay: Is Science a Religion?)]
- [http://textbook.wikipedia.org/wiki/General_Science Wikiknjige - GSCE znanstveni učbenik (Wikibooks - GSCE science textbook)]
- Abecedni in zložen seznam znanosti, prirejen iz članka spletne enciklopedije, "Science" [http://www.internet-encyclopedia.info/wiki.phtml?title=Science Spletna enciklopedija 14. marec 2003]
- Kategorija:Vede ja:科学 ko:과학 ms:Sains simple:Science th:วิทยาศาสตร์ zh-min-nan:Kho-ha̍k

Podatek

- Simbolična predstavitev preprostih spoznanj o obravnavanem svetu
- Podatek je poljubna predstavitev s pomočjo simbolov ali analognih veličin, ki ji je pripisan ali se ji lahko pripiše nek pomen
- Podatek je predstavitev dejstva, koncepta ali instrukcije na formalen način (ANSI, ISO)
- Podatki so dejstva, predstavljeni z vrednostmi (številke, znaki, simboli), ki imajo pomen v določenem kontekstu
- Podatki so statične vrednosti shranjene v podatkovni bazi
- Podatki so gola dejstva, zanimiva za končnega uporabnika. Kategorija:Računalništvo Kategorija:Statistika ko:데이터 ja:データ simple:Data

Matematika

Matemátika (grško mathema 2. -thematos: znanost, znanje, učenje; mathematikos: ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce. Vsebuje odmišljene lastnosti množin, struktur, sprememb in prostora. Ta stran zrcali organiziran pogled na matematiko.

Množina

:Števila -- Naravna števila -- Cela števila -- Racionalna števila -- Realna števila -- Kompleksna števila -- Kvaternioni -- Oktonioni -- Sedenioni -- Hiperrealna števila -- Surrealna števila -- Ordinalna števila -- Kardinalna števila -- p-števila -- Zaporedja celih števil -- Matematične konstante -- Imena števil -- Neskončnost

Sprememba

:Aritmetika -- Vektorski račun -- Matematična analiza -- Diferencialne enačbe -- Dinamični sestavi in teorija kaosa -- Seznam matematičnih funkcij

Zgradba

:Abstraktna algebra -- Teorija števil -- Algebrska geometrija -- Teorija grup -- Monoidi -- Analiza -- Topologija -- Linearna algebra -- Teorija grafov -- --Splošna algebra -- Teorija razredov

Prostor

:Topologija -- Geometrija -- Algebrska geometrija -- Diferencialna geometrija -- Diferencialna topologija -- Algebrska topologija -- Linearna algebra

Končna matematika

:Kombinatorika -- Osnovna teorija množic -- Verjetnost in statistika -- Teorija izračunavanja -- Diskretna matematika -- Tajnopisje -- Teorija grafov -- Teorija iger

Uporabna matematika

:Mehanika -- Numerična analiza -- Optimizacija -- Verjetnost in statistika

Slavni izreki in domneve

:Cantorjev diagonalni dokaz -- Domneva kontinuuma -- Domneva praštevilskih dvojčkov -- Fermatov veliki izrek -- Gödlova izreka o nepopolnosti -- Goldbachova domneva -- Izrek glavne limite -- Izrek o štirih barvah -- Kitajski izrek o ostankih -- Osnovni izrek aritmetike -- Osnovni izrek algebre -- Mannov izrek -- P=NP -- Pitagorov izrek -- Poincaréjeva domneva -- Praštevilski izrek -- Riemannova domneva -- Sinusni izrek -- Talesov izrek -- Zornova lema -- »Najpomembnejša enačba na svetu«

Osnove in postopki

:Filozofija in matematika -- Matematični intuicionizem -- Matematični konstruktivizem -- Temelji matematike -- Teorija množic -- Simbolna logika -- Teorija kalupov -- Teorija razredov -- Dokazovanje izrekov

Zgodovina in svet matematikov

:Zgodovina matematike -- Matematiki -- Fieldsova medalja -- Nagrada stoletnih problemov -- Mednarodna matematična zveza -- Matematična tekmovanja

Slovenska matematika

Slovenski matematiki -- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA) -- IMFM -- Presek -- OMF -- Dosežki slovenskih matematikov

Navedki o matematiki

: Matematika je kot rože - če jih preveč zalivaš, ovenejo. :: — Neimenovana profesorica matematike

Glej tudi

- nerešeni problemi v matematiki,
- seznam matematičnih vsebin. ----

Zunanje povezave

Matematična društva
- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA): http://www.dmfa.si
- Evropsko matematično društvo (EMS): (v angleščini): http://www.emis.de/
- Ameriško matematično društvo (AMS) (v angleščini): http://www.ams.org/
- Društvo Kurta Gödla (v angleščini): http://www.logic.at/kgs/home.html
- Kanadsko matematično društvo (CMS-SMC) (v angleščini|francoščini): http://www.math.ca
- Rusko matematično društvo (v ruščini):
- Matematično združenje Združenega kraljestva (MA) (v angleščini): http://www.m-a.org.uk/
- Londonsko matematično društvo (v angleščini): http://www.lms.ac.uk Matematične izobraževalne ustanove
- Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF), Ljubljana: http://www.fmf.uni-lj.si/
- Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM), Maribor: v ustanavljanju Matematični inštituti
- Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko: http://www.ijp.si
- Matematični inštitut Steklova Ruske akademije znanosti (v ruščini): http://www.mi.ras.ru
- Ameriški inštitut matematičnih znanosti (v angleščini): http://aimsciences.org
- Keldišev inštitut za uporabno matematiko Ruske akademije znanosti (v ruščini): http://www.keldysh.ru
- Clayev matematični inštitut (v angleščini): http://www.claymath.org
- Inštitut za matematiko in njeno uporabo Združenega kraljestva (IMA) (v angleščini): http://www.ima.org.uk/ Matematične revije
- Russian Mathematical Surveys (prevodi revije Успехи Математичесских Наук) (v angleščini): http://www.turpion.org/php/homes/pa.phtml?jrnid=rm
- Izvestiya: Mathematics (prevodi revije Известия РАН) (v angleščini): http://www.turpion.org/php/homes/pa.phtml?jrnid=im
- Sbornik: Mathematics (prevodi revije Математичесский Сборник) (v angleščini): http://www.turpion.org/php/homes/pa.phtml?jrnid=sm
- mnoge druge ...
- als:Mathématiques ja:数学 ko:수학 ms:Matematik simple:Mathematics th:คณิตศาสตร์ tokipona:sona nanpa zh-cn:数学 zh-tw:數學

Elektronika

Elektronika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah s katerimi krmilimo. Te naprave so sestavljene iz gradnikov, ki jim rečemo elektronski elementi: tranzistor, dioda, triak, elektronka, kondenzator, upor, dušilka,... S povezovanjem elektronskih elementov dobimo elektronska vezja: ojačevalnik, filter, multiplekser, flip flop, logična vrata,... Te naprave se delijo na analogne (nizkofrekvenčne in visikofrekvenčne) in digitalne. digitalne]

Zgodovina

Na začetku 20. stoletja so odkrili elektronko. Ena od elektronk se imenuje trioda. Bila je prvi elektronski element v zgodovini elektrotehnike, ki je omogočal ojačevanje. S tem je bil položen temelj za radio, televizijo in mnoge druge elektronske naprave. Elektronke so razmeroma energetsko razsipne, velike in kratkega veka. V pedesetih letih 20. stoletja so odkrili tranzistor. To je polprevodniški ojačevalni elektronski element. Tranzistor je v skoraj vseh ozirih bolši od elektronke, zato jo je izpodrinil. Danes lahko množico tranzistorjev zdužimo v enem ohišju - integrirano vezje ali čip.
- ja:電子工学 ko:전자공학 ms:Elektronik simple:Electronics th:อิเล็กทรอนิกส์

Beseda

Beséda je v jezikoslovju jezikovna enota govora ali pisave, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Zunanje povezave

Kategorija:Jezikoslovje ja:言葉 simple:Word

20. stoletje

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po dvajsetem stoletju so pisana ležeče.
- Kategorija:Stoletja als:20. Jahrhundert ja:20世紀 ko:20세기 simple:20th century th:คริสต์ศตวรรษที่ 20

Internet

Ínternet (skrajšano iz angleške besede »inter-network«, medmrežje) je v splošnem smislu računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Kot lastno ime je Internet javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike. Sistem uporablja način paketno preklopljivih komunikacijskih protokolov TCP/IP. Tako se največji internet enostavno imenuje Internet. Spretnost povezovanja omrežij na ta način se imenuje internetno delovanje. V razširjenem izražanju se Internet velikokrat nanaša na usluge kot so svetovni splet (WWW), elektronska pošta in neposredni klepet (online chat), ki delujejo na internetu.

Nastanek interneta

Glavni članek: zgodovina interneta Nastanek Interneta seže v konec sedemdesetih (1969) in osemdeseta leta, ko je začelo delovati kot ARPANET. S sponzorstvom agencije za napredne raziskave pri ameriškem obrambnem ministrstvu DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) je bil razvit sklad protokolov IP (Internet Protocol) in TCP (Transmission Control Protocol). Podatkovno omrežje zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s super računalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. Sčasoma je omrežje preraslo v akademsko in raziskovalno omrežje, kasneje pa je postalo zanimivo tudi za komercialne uporabnike. V tem času je Internet podvojil svojo velikost približno vsakih trinajst mesecev, kar kaže na izredno hitro rast. S širjenjem omrežja se je povečalo tudi število različnih vrst aplikacij, ki tečejo na njem. Vedno več ljudi vsakodnevno uporablja storitve Interneta pri svojem delu, veliko je podjetij, ki preko Interneta opravlja del svojega poslovanja. Nekatere zgodnejše raziskave, ki so prispevale k ARPANET, so zamisli decentraliziranih omrežij, teorija čakajočih vrst in paketno preklapljanje. 1. januarja 1983 je ARPANET spremenil svoje jedro omrežnih protokolov iz NCP (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v TCP/IP, kar je dejanski začetek interneta, ki ga poznamo danes.

Povezave in viri

Viri

- [http://www.tjm.org/rebuildnyc/articles/2001-09-29_Jon-Ipplito_Dont-Blame-the-Internet.htm Ne krivimo interneta (Don't Blame the Internet)] - iz Washington Posta
- [http://www.guardian.co.uk/germany/article/0,2763,1098905,00.html Sojenje za umor nemškega internetnega ljudožerca se začne (German internet cannibal begins murder trial)]

Glej tudi

- seznam internetnih vsebin
- spletni brskalnik

Zunanje povezave

- v angleščini:
- Doc Searls, David Weinberger: [http://www.worldofends.com/ World of Ends, What the Internet Is and How to Stop Mistaking It for Something Else ]
- [http://www.isoc.org/ The Internet Society (ISOC)]
- [http://research.lumeta.com/ches/map/ Internet Mapping Project]
- [http://www1.ietf.org/mail-archive/ietf/Current/msg18554.html TCP/IP switchover anniversary]
- [http://www.faqs.org/rfcs/rfc801.html RFC 801, planning the TCP/IP switchover]
- [http://www.peepo.co.uk peepo a graphic portal for people with low literacy]
- [http://www.netz-tipp.de/languages.html Web content by language]
- Statistika dostopov in uporabe: [http://cyberatlas.internet.com/big_picture/geographics/article/0,,5911_151151,00.html], [http://cyberatlas.internet.com/big_picture/traffic_patterns/article/0,,5931_3099471,00.html], [http://news.earthweb.com/stats/print.php/3096031], [http://banners.noticiasdot.com/termometro/boletines/docs/consultoras/idate/2003/idate_244.pdf] (pdf)
- [http://www.glreach.com/globstats/index.php3 Access at home, by native language]
- [http://www.dmoz.org/Computers/Internet/ Internet Directory]
- [http://www.fourmilab.ch/documents/digital-imprimatur/ John Walker: The Digital Imprimatur]
- [http://www.addressingtheworld.info addressingtheworld.info] - website accompanying a book (ISBN 0742528103) on the history of DNS Kategorija:Mediji
- ja:インターネット ko:인터넷 ms:Internet simple:Internet th:อินเทอร์เน็ต

Logistika

Logistika je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji. Logistika zajema fizični tok materiala in tok informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do končnega potrošnika in pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje (premagovanje časa). Cilj logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve, na pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na okolje, skladno s sklenjeno pogodbo. Logistika lahko zajema vse procese v podjetju: napovedovanje, povpraševanja, nabava, načrtovanje potreb, načrtovanje proizvodnje, materialno poslovanje, skladiščenje, manipuliranje z materiali, embaliranje, komisioniranje, zaloge končnih izdelkov, fizična distribucija, načrtovanje distribucije, naročila, transport, prodajne storitve, poprodaje storitve ipd. V modernem srednje velikem podjetju zajema služba logistike npr. : planiranje potreb in nabavo materiala, planiranje proizvodnje in kapacitet, planiranje zalog, skladiščno poslovanje in odpremo materiala.

Delitev logistike

- glede na dejavnost : transportna, skladiščna, špedicijska, disrtibucijska, nabavna,... logistika,
- glede na področje uporabe : industrijska, vojaška, gospodinjska logistika,
- glede na področje opazovanja : mikro~, makro~, poslovna, mednarodna,... logistika.

Definicije

- Shapiro & Heskett: Logistika je proces premikanja stvari od ene točke do druge & njihovo shranjevanje na poti.
- Bowersoxs: Logistika je proces strateškega upravljanja, gibanja & shranjevanja materailaov, delov & končnih q od dobaviteljev, preko proizvodnega podjetja do končnih kupcev.
- Nacionalni Svet Fizične Distribucije USA: Logisika je integracija dveh/več aktivnosti za potrebe planiranja izvajanja & nadziranja učinkovitega toka surovin, polizdelkov in končnih izdelkov od točke izvora do točke potrošnje.
- Logistika je dejavnost, katere smoter je optimalno zadovoljevanje potreb poslovnega sistema uporabnika z ustreznimi logističnimi storitvami, ki sestoje iz fizičnih pretokov blaga & stanj v procesih reprodukcije.

Podsistemi logistike

Logistika ima nalogo zagotoviti optimalen pretok blaga v celotni logistični oziroma oskrbovalni verigi (Supply Chain). Logistična veriga zajema vse logistične procese v podjetju ter pri dobaviteljih in kupcih. V osnovi se ti procesi nanašajo na oskrbo, proizvodnjo, distribucijo in vračanje ostankov in odpadkov. Bolj natančno gre za: - nabavne procese, - procese skladiščenja in medskladiščenja, - proizvodne procese, - procese pakiranja, - komisioniranje, - procese dobave, - procese transporta in - procese oskrbe ostankov in odpadkov (razbremenilna logistika). Glavni proces logistike zajema materialni tok in storitve, ki tečejo od dobavitelja preko proizvajalca proti porabniku. Finančni tok in razbremenilna logistika potekajo v obratni smeri. Vse procese v obeh smereh pa spremlja informacijski tok. Informacijski tok teče vzporedno z blagovnim in finančnim tokom (dokumentacija) oziroma pred njim (informacijski sistemi, predavize). Logistični sistem se sestoji iz podsistemov, ki v osnovi zajemajo: - nabavno logistiko, - proizvodno logistiko, - distribucijsko logistiko in - razbremenilno logistiko, V nadaljevanju so predstavljene vsebine in naloge posameznih logističnih podsistemov. Nabavna logistika Naloga nabavne logistike je oskrbeti podjetje z blagom in storitvami, ki so potrebne za proizvodnjo oziroma izvajanje storitev. Če pogledamo podrobneje te naloge zajemajo: - ugotavljanje in opredeljevanje nabavnih potreb - naročanje pri dobavitelju - transport - kontrolo kakovosti pri dobavitelju oziroma v lastnem podjetju - skladiščenje blaga v vhodnem skladišču. Nabavna logistika ozko sodeluje z nabavno službo in proizvodnjo. Poznati mora nabavni trg na globalni, regionalni in lokalni ravni. Odločati se je treba kaj in kje nabavljati, kako uskladiti vse logistične aktivnosti in kaj proizvajati doma in kaj kupovati na trgu (outsourcing). Med pomembne aktivnosti spada politika naročanja in zagotavljanje kakovosti vhodnih materialov in storitev. Politika naročanja zajema odločitve glede skladiščenja, Just-in-time dobav, zalog ipd. Kakovost vhodnih materialov in storitev pa se zagotavlja z ustreznim managementom kakovosti, ki vsebuje ustrezne kontrole in druge postopke, predvsem preventivne narave. Proizvodna logistika Naloga proizvodne logistike je zagotoviti optimalni pretok surovin, materialov, polizdelkov, izdelkov in storitev skozi celoten proizvodni proces od vhodnega skladišča, direktnih dobaviteljev, proizvodnih kapacitet, medskladišč do distribucijskega skladišča. Konkretneje proizvodna logistika zajema: - načrtovanje in upravljanje proizvodnje, razporeditve strojev in opreme ter izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, - notranji transport, - skladiščno logistiko znotraj podjetja, - vskladiščenje končnih proizvodov v distribucijsko skladišče oz. direktna dobava dobavitelju, - komisioniranje (oblikovanje dobav po naročilnih nalogih). Proizvodna logistika torej obvladuje vse logistične naloge znotraj podjetja. Strateške naloge se začnejo že pri določitvi lokacije proizvodnje, izbor opreme in njena razmestitev, lokacija skladišč, izbor prometnih sredstev ipd. Sodeluje predvsem z načrtovanjem proizvodnje in reagira na spremembe, ki jih narekuje proizvodnja in tudi zahteve trga. Pomembni elementi proizvodne logistike so pretočni časi in logistični stroški ter reševanje konfliktov med različnimi zahtevami npr. med velikoserijskimi zahtevami, ki ustrezajo proizvodnji in maloserijskimi, ki ustrezajo prodaji. Nadaljnje pomembno vprašanje je avtomatizacija transportnega in skladiščnega procesa, ki naj omogoči optimalne odnose med tehničnimi in človeškimi aspekti proizvodnje. Distribucijska logistika Naloga distribucijske logistike je oblikovanje, upravljanje in nadzor procesov, ki so potrebni, da se proizvodi in storitve dobavijo naročniku v obliki, vsebini in času kot je bilo dogovorjeno s pogodbo. Pri tem sodelujejo s prodajo. Distribucijska logistika je sinonim za fizično distribucijo, disponiranje blaga, prodajno logistiko (Outbound Logistics). Distribucijska logistika torej zajema: - načrtovanje distribucije proizvodov vključno s skladiščenjem, - planiranje transportnih sredstev in voznih redov vozil, - vskladiščenje in izskladiščenje, - embaliranje in manipulacije s proizvodi, - dostava proizvodov in rezervnih delov kupcu. Za distribucijsko logistiko je zelo pomembna dokumentacija in administracija povezana s kupcem. Pomembna strateška odločitev je tudi ali sam izvajati distribucijo ali jo poveriti drugim izvajalcem. Razbremenilna logistika Naloga razbremenilne logistike je oskrba ostankov in odpadkov, ki nastajajo v vseh delih nabave, proizvodnje in distribucije. Materialni tok ima nasprotno smer od predhodnih treh delov logistike. Zasledovati mora ekonomske in ekološke cilje. Konkretne naloge razbremenilne logistike so: - načrtovanje in demontaža stare opreme pri kupcih in v proizvodnji, - zbiranje, sortiranje in ločevanje ostankov, - medskladiščenje, manipulacije in transport ostankov, - recikliranje (ponovna uporaba materialov), - zbiranje, deponiranje in odvajanje odpadkov. Glede na vse krajši življenjski ciklus proizvodov ter vse zahtevnejše ekološke predpise in standarde, pomen razbremenilne logistike zelo narašča. Kategorija:Ekonomija
-

Revolucija

Revolucija je relativno hitra in absolutno dramatična sprememba (popolni preobrat). Ta sprememba lahko poteka na družbenem ali političnem nivoju v kratkem času; lahko pa je večja sprememba v kulturi ali gospodarstvu. Nekatere revolucije izvede večina prebivalcev, medtem ko pa druge vodi manjša skupina revolucionarjev.

Glej tudi

- upor Kategorija:Družba
- ja:革命

Čas

Čás je v fiziki količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu. Pojem 'kasnejšega dogodka' temelji na privzetku o vzročnosti. Standardna fizikalna enota za čas v mednarodnem sistemu enot je osnovna enota SI sekunda. Manjša enota za čas je na primer Planckov čas. Večje enote za čas pa so, razporejene od najmanjše do največje: minuta, ura, dan, teden, mesec, leto, Gaussovo leto, desetletje, stoletje, Platonovo leto, kozmično leto, Hubblov čas.

Klasične definicije in razlage časa ter njihove topološke zgradbe

Aristotelov čas

Aristotel je objavil svoja razmišljanja o času na 15. straneh v svoji knjigi Fizika (Φυσικα). Čas je bil zanj množica sedanjih (trenutkov) (νυν). To množico lahko določi vsakdo kjerkoli, kakorkoli in ob vsakem času glede na na druge νυν. Zaradi tega je lahko med dvema νυν poljubno število drugih νυν. Njegova definicija časa se glasi: :: "Čas je samo število gibanj (arithmos) glede na preteklost in prihodnost." Νυν je statičen zato trajanje Aristotelovega časa ni dinamično.

Newtonov absolutni čas

Einsteinov čas

Topologija prostor-časa Hawking-Wheelerjeve pene

Model stohastične delitve prostor-časa

Barbourjev čas

Čas v filozofiji

Zaznavanje časa

- Dan
- Leto

Glej tudi

Fizika

- lastni čas, kozmološki čas, kronotopologija, načelo vzročnosti, časovni pregled tehnologije merjenja časa.

Mitologija

- Kronos, survanizem

Filozofija

- protorelativizem, Heraklit Mračni, Parmenid, Zenonž

Kronologija, astronomija

- datum

Zunanje povezave

- Sašo Dolenc (april 2001), [http://www.kvarkadabra.net/zgodovina/teksti/kdo_vlada_casu.htm Kdo vlada času?], Kvarkadabra 9. Kategorija:Fizika Kategorija:Fizikalne količine
- ja:時間 ko:시간 simple:Time

Strojna oprema

Strojna oprema (angleško hardver) računalnika so vsi materialni deli računalnika (za razliko od nematerialne programske opreme). V osnovi se strojna oprema deli na 4 enote:
- vhodne enote,
- izhodne enote,
- pomnilne enote in
- obdelovalno enoto.
- Kategorija:Računalništvo ja:ハードウェア ko:컴퓨터 하드웨어 ms:Perkakasan komputer simple:Hardware th:อุปกรณ์คอมพิวเตอร์

Wikipedija

Wikipedija [vikipedíja] (angleško Wikipedia) je prosta spletna enciklopedija, ki nastaja s sodelovanjem stotisočev prostovoljcev z vsega sveta. Vsebuje geselske članke v 195 različnih jezikih, sponzorira pa jo nepridobitna fundacija Wikimedia. Zajema tradicionalne enciklopedične teme, obenem pa služi tudi kot almanah in zbornik. Ustanovitelj Jimmy Wales jo opisuje kot »poskus, da bi ustvarili in ponudili prosto enciklopedijo najvišje mogoče kakovosti prav vsakemu posamezniku v njegovem lastnem jeziku.« Wikipedija je eno od največkrat navedenih spletišč in dnevno doživi okoli 50 milijonov obiskov. Wikipedija vsebuje približno milijon in pol geselskih člankov, od katerih jih je prek pol milijona v angleščini, več kot 200.000 v nemščini in več kot 100.000 v francoščini in japonščini. Slovenščina se z nekaj več kot geselskimi članki uvršča na 20. mesto (20. avgust 2005). Od svojih začetkov - ustanovljena je bila 15. januarja 2001 kot dopolnitev projekta Nupedia - je nepretrgoma rasla in hkrati spodbudila nastanek novih projektov, kot so Zbirka, Wikislovar, Wikibooks in Wikinews. Geselske članke urejajo prostovoljci v načinu wiki lastnemu sistemu: članke lahko spreminja kdorkoli in kadarkoli. Sodelavci Wikipedije sami skrbijo za nepristranost člankov, tako da so pogledi strokovnjakov ali citati iz literature povzeti, ne da bi želeli iz njih izluščiti »objektivno resnico«. Zaradi svoje odprte narave je dovzetna za netočnosti in vandalizem. Pomen Wikipedije kot referenčnega dela je nekoliko sporen. Po eni strani prejema pohvale, ker je prosto dostopna, ker jo lahko vsakdo ureja, in ker pokriva nadvse širok razpon tem. Po drugi strani jo kritizirajo, ker ima v nasprotju s tradicionalnimi enciklopedijami šibko osrednjo avtoriteto ter zaradi sistematične pristranskosti, na primer zaradi slabše pokritosti tradicionalnih enciklopedičnih tem. Geselski članki Wikipedije so na voljo pod pogoji, ki jih navaja licenca proste dokumentacije projekta GNU (Dovoljenje GNU za rabo proste dokumentacije) in so zrcaljeni na številnih strežnikih po svetu. Medtem ko večina različic Wikipedije v opredmeteni obliki še ni izšla, je bila nemška različica maja 2005 predstavljena na DVD plošči.

Glavne značilnosti

Wikipedija ima tri ključne značilnosti, ki določajo njeno mesto na svetovnem spletu: # Prvenstveno je oziroma si želi postati enciklopedija (s podprtimi podatki v obliki zbornika). # Je wiki, kar pomeni, da jo lahko z nekaj izjemami ureja kdorkoli. # Ima odprto vsebino in uporablja GNU licenco proste dokumentacije. Wikipedijo tako kot Nupedijo (podoben projekt proste enciklopedije) podpirata zastopnik proste programske opreme Richard Stallman in Free Software Foundation. Stallman je razumel pomen »proste splošne enciklopedije« še pred ustanovitvijo Nupedije in Wikipedije. Odprtost Wikipedije ima tudi nekaj slabih lastnosti: članki, katerih tematiko pozna malo urednikov, so netočni oziroma vprašljivi, vendar je pričakovati, da se netočnosti s številom urejanj zmanjšajo. Druga pomanjkljivost odprtosti so pisci, ki ne prispevajo k uporabnosti vsebine (imenovani tudi "vandali"), temveč na različne načine povzročajo Wikipediji škodo (npr. pišejo članke z naslovi, kot je »Žbljkmb dfkjsdflsd«).
Čeprav odprta narava te enciklopedije omogoča tak vandalizem, pa je hkrati tudi zdravilo zanj: vsakdo ima možnost razveljaviti spremembe oziroma povrniti prejšnjo različico. Večina jih ni registrirana kot stalni uprabnik Wikipedije (nimajo svojega "uporabniškega imena"), tako da se njihovi prispevki prepoznajo samo po IP naslovu računalnika, iz katerega so uredili zadevajočo stran. Če so vandali vztrajni, lahko administratorji strani še vedno zaščitijo pred pisanjem tako, da jih lahko urejajo samo drugi administratorji.

Dogovori

Sodelavci Wikipedije sledijo nekaj preprostim dogovorom, ki se jih skušajo tudi čimbolj držati. Ti dogovori omogočajo, da projekt tekoče deluje in da so sodelavci produktivni. Tu jih je naštetih le nekaj, druge pa si lahko preberete na strani Pravila in smernice. 1. Sodelavcev Wikipedije je ogromno in prihajajo z vseh delov sveta. So različnih starosti, moški in ženske ter imajo različne predstave in nazore. Velja pa omeniti, da so to ljudje, ki so računalniško pismeni in da jih večina prihaja iz držav, v katerih je materni jezik angleščina oz. jezik izdaje wikipedije, ki jo urejajo. To v projekt vnaša tudi določeno stopnjo pristranskosti.
Wikipedijini članki naj bi bili predstavljeni čimbolj uravnovešeno in nevtralno. Nikakor ne razglašajo le najbolj sprejetih mnenj, temveč predstavijo temo s karseda raznolikih gledišč. 2. Poimenovanje člankov Wikipedije v splošnem določajo dogovori o poimenovanjih, kar pomaga razrešiti marsikatero dvoumnost in nejasnost. 3. Wikipedisti svojih pripomb ne vpisujejo v članke, temveč za to uporabljajo pogovorne strani. Vsak članek ima povezavo »pogovor«, ki vodi na pogovorno stran, kjer lahko uporabniki objavijo svoja vprašanja, komentarje in predloge. Razpravam o obširnejših težavah služita tudi forum Pod lipo ter projekt [http://meta.wikimedia.org/ Meta-Wiki]. 4. Obstajajo številni članki, ki niso enciklopedičnega pomena, zato v Wikipediji nimajo kaj iskati in jih administratorji odstranijo v najkrajšem možnem času. To so na primer slovarski geselski članki, klepeti in reklame. Nekatere izmed teh tem je mogoče vključiti v druge Wikimedijine projekte. 5. Pravil oziroma dogovorov o delu na Wikipediji je še mnogo. Nekatera so zelo splošno sprejeta, druga pa vzbujajo dvome in nasprotovanja. Sicer pa je najširše podprto pravilo: »Če vas pravila spravljajo v slabo voljo in vas odvračajo od sodelovanja, jih zanemarite in sledite svojim pogledom.« Presenetljivo je, da uspešno delovanje in razvoj Wikipedije temeljita prav na tem.

Udeleženci

Wikipedijo gradi na tisoče prostovoljcev: učitelji, študentje, zanesenjaki, izvedenci - ljudje z znanjem od vsepovsod, ki so se znašli na spletni strani in spoznali, kako uporabna, aktivna in preprosta za urejanje je Wikipedija. Odločili so se, da postanejo Wikipedisti in ponudijo svoje znanje za širitev pogleda ljudi na svet, ki jih obdaja.
Število sodelavcev stalno raste - tako zanesenjakov kot strokovno izobraženih ljudi. Wikipedija nima »glavnega urednika«. Njena ustanovitelja, Jimmy Wales (tudi Jimbo Wales) (izvršilni direktor majhnega spletnega podjetja Bomis) in Larry Sanger se vidita kot udeleženca, ki skrbita, da projekt ne zaide na stranpoti. Prvih nekaj let Wikipedije je bil Larry plačan uslužbenec, zadolžen za nadzor Wikipedije (in Nupedije). S pomočjo nasvetov skupnosti je odločal o vprašanjih, kjer ni bilo mogoče doseči dogovora. Ko je zmanjkalo denarja za njegovo delovno mesto, je dal odpoved. Nekaj Larryevih prejšnjih odgovornosti so prevzeli Jimmy in skupnost Wikipedistov. Druga dva uslužbenca Bomisa, ki sta in še prispevata k enciklopediji, sta Tim Shell, soustanovitelj Bomisa, in programerja Jason Richey ter Toan Vo.

Zgodovina

Wikipedija nepretrgoma deluje od 10. januarja, 2001. Slovenska različica deluje od 8. marca 2002. Več informacij je na voljo na strani Zgodovina Wikipedije.

Programska in strojna oprema

Wiki programska oprema, ki je gnala prvo različico Wikipedije, je program UseModWiki, ki ga je napisal Clifford Adams (»Phase I«). Januarja 2002 je Wikipedija prešla na PHP wiki programsko opremo Magnusa Manske (»Phase II«), ki je uporabljala MySQL bazo podatkov, napisano posebej za ta projekt in s številnimi dodanimi funkcijami.
Čez nekaj časa je stran začela delovati tako počasi, da je urejanje postalo zelo oteženo. Večkratni popravki programske opreme so pomagali le začasno. Nato pa je Lee Daniel Crocker napisal novo različico, ki teče od julija 2002 (»Phase III«) in je prinesla veliko izboljšav.
Zadolžitev za popravke programa in optimizacijo podatkovne baze je takrat prevzel Brion Vibber. Od junija 2004 Wikipedije tečejo na devetih posvečenih strežnikih v Floridi. Eden izmed njih je namenjen le za podatkovno bazo, štirje pa odgovarjajo na zahtevke spletnih brskalnikov po Wikipedijah. Na vseh teče Fedora Core. Za pospešitev delovanja se strani za anonimne uporabnike, dokler so veljavne, predpomnijo na datotečnem sistemu, kar pomeni, da za večino zahtevkov branje iz baz in sestavljanje strani ni potrebno. Na take zahtevke odgovarjata dva Squid strežnika. Vsi strežniki si delijo dva omrežna datotečna strežnika NFS (prvotni in nadomestni; prvotni je hkrati tudi e-poštni strežnik). Od avgusta 2005 teče Wikipedija na skupno več kot 80 strežnikih.

Sorodni projekti

Projekti, ki so del Wikimedia družine, so še:
- Wikislovar, prosti slovar
- Wikiknjige, prosti učbenik
- Wikinavedek, prosta enciklopedija navedkov
- Wikivir, zbirališče izvornih besedil v raznih jezikih, ki so ali v prosti rabi ali izdani pod GFDL
- Wikinovice, stran z novicami, trenutno v preizkusni fazi
- Zbirka (Commons), repozitorij večpredstavnostnih vsebin (slike, zvočne datoteke, kratki video posnetki...) Februarja 2002 so se wikipedisti španske Wikipedije odločili, da jim delo pod okriljem fundacije Wikimedia ne ustreza in ustanovili ločen projekt Enciclopedia Libre. Želeli so se namreč izogniti oglaševanju preko Wikipedije, o čemer so v tistem času potekale intenzivne razprave. Kasneje so te razprave zamrle in se je splošno uveljavilo prepričanje, da Wikipedija z njim ne bo zbirala sredstev. Kljub temu pa se wikipedisti Enciclopedia Libre fundaciji Wikimedija za zdaj ne želijo priključiti, čeprav to ni izključeno v prihodnje.

Podobni projekti

- [http://meta.wikipedia.org/ Meta-Wikipedia] - Pogovori o tehničnih in vsebinskih vprašanjih Wikipedije in njenih sestrskih projektov, vključno z nasveti, kako postaviti svoj lasten MediaWiki strežnik.
- [http://wikipedia.sourceforge.net/ MediaWiki Phase III programje] (Izdano na SourceForge)
- [http://openfacts.berlios.de/index-en.phtml?title=Copies_of_Wikipedia_content OpenFacts: Kopije Wikipedijine vsebine]
- [http://www.cafeshops.com/wikipedia The Wikipedia Cafeshop]
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Press_releases Arhiv Wikipedijinih sporočil za javnost]
- [http://meta.wikipedia.org/Trophy_box Wikipedijina stena trofej]
- [http://en.wikipedia.org/wiki/Wikipedia:Size_comparisons Primerjava velikosti]
- [http://en.wikipedia.org/wikistats/SL/Sitemap.htm Statistika Wikipedij]

Glej tudi

- enciklopedija,
- Britannica,
- Microsoft Encarta :Če si želite postati Wikipedist, si poglejte stran z dobrodošlico. Kategorija:Spletne enciklopedije
- als:Wikipedia ja:ウィキペディア ko:위키백과 ms:Wikipedia roa-rup:Uichipedia simple:Wikipedia th:วิกิพีเดีย zh-min-nan:Wikipedia

Umetna inteligenca

Umetna inteligenca (UI, oziroma v angleščini AI - Artificial Intelligence) je področje informatike z interdisciplinarnim značajem. Cilj UI je razvoj naprav, ki se vedejo kot, da bi razpolagale z inteligenco (John McCarthy, 1955). Umetna inteligenca je prepletena s psihologijo, nevrologijo, matematiko, logiko, filozofijo in drugimi vedami. Izvorni cilj umetne inteligence je izdelati stroj, ki posnema človeško razmišljanje. Pri tem so vključena tudi čustva in zavest.

Področja umetne inteligence

Obstajajo vsaj štiri področja: # vizualna inteligenca (prepoznavanje oblik, obrazov, prstnih odtisov, ...) # govorna inteligenca (prepoznavanje govora, sinteza govora, ... ) # manipulativna inteligenca (nadzor gibanja robotske roke, nadzor nožnih mehanizmov, ... ) # racionalna inteligenca (ekspertni sistemi, podatkovne baza, ...)

Nekatera podpodročja UI

- Strojno učenje - stroji, ki imajo sposobnost učenja
- Nevronske mreže - naj bolj znani stroji, ki se lahko učijo, izdelane po vzoru naših možganov

Metode umetne inteligence

V grobem se delijo metode na dvoje: # Simbolne vs. nevronske # Simulacijske vs. fenomenološke Nevronska UI želi posnemati delovanje možganov (bottom-up). Iz nasprotne smeri se simbolična UI približuje cilju z otipljivimi dosežki (top-down).

Tehnike umetne inteligence

V grobem se delijo: # Optimizacija (hevristika, evolucijski algoritmi) # Logično sklepanje (dokazovanje, dedukcija) # Aproksimacija (v kopici podatkov poiskati splošna pravila)

Uporaba umetne inteligence

Naštejmo le nekaj najbolj znanih primerov: # Program "Chinook" svetovni prvak v dami. # Razni internetni iskalniki. # Šahovski program "Deep blue", ki je l. 1997 premagal Garija Kasparova. # Strojno prevajanje. # Prepoznavanje pisave, prepoznavanje govora, prepoznavanje prstnih odtisov, obrazov, glasu,... # Napovedovanje vremena, dobička, prodaje,... # Računalniške igre

Zunanje povezave

Splošno

- [http://wikibooks.org/wiki/Programming:AI Programming:AI] @ Wikibooks.org
- [http://www.cs.berkeley.edu/~russell/ai.html University of Berkeley AI Resources] povezave na več 100 WWW strani o UI
- [http://www.loebner.net/Prizef/loebner-prize.html Loebner Prize website]
- [http://www.jabberwacky.com Jabberwacky - a learning AI chatterbot]
- [http://purl.net/net/AIWiki AIWiki] - wiki posvečen UI.
- [http://www.dmoz.org/Computers/Artificial_Intelligence/ AI web category on Open Directory]
- [http://www.mindpixel.com/ Mindpixel]
- [http://commonsense.media.mit.edu/cgi-bin/search.cgi/ OpenMind CommonSense] "Učenje računalnikov vsega kar vemo"
- [http://www.bitesizeinc.net/index.php/ouija.html Artificially Intelligent Ouija Board] - primer človeku podobne UI
- [http://www.geocities.com/francorbusetti/ Heuristics and AI in finance and investment]
- [http://sourceforge.net/softwaremap/trove_list.php?form_cat=133 SourceForge Open Source AI projects] - čez 1000 projektov
- [http://www.aaai.org/AITopics/html/ethics.html Ethical and Social Implications of AI en Computerization]
- [http://www.cs.unm.edu/~luger/ai-final/software.html AI algorithm implementations and demonstrations]
- [http://artificial-intell.blogspot.com/2005/04/artificial-intelligence-in-nutshell.html/ Artificial Intelligence in a nutshell]
- [http://web.media.mit.edu/~minsky/ Marvin Minsky's Homepage]
- [http://www.ai.mit.edu/ MIT's AI Lab]
- [http://www.ifi.unizh.ch/ailab/ AI Lab Zurich]
- [http://www.inf.ed.ac.uk/ School of Informatics at the University of Edinburgh]
- [http://www.sussex.ac.uk/informatics/ Informatics Department at the University of Sussex]
- [http://www.isi.edu/divisions/div3/ AI research group at Information Sciences Institute]
- [http://metainformaciones.blogspot.com/2005/02/minksy-y-la-programacin.html Why Programming is a Good Medium for Expressing Poorly Understood and Sloppily Formulated Ideas]
- [http://www.aiknow.net aiKnow: Cognitive Artificial Intelligence]
- [http://www.alanturing.net/turing_archive/pages/Reference%20Articles/What%20is%20AI.html What is Artificial Intelligence?]
- [http://plato.stanford.edu/entries/logic-ai/ Stanford Encyclopedia of Philosophy entry on Logic and Artificial Intelligence]
- [http://research.zonebg.com/en/indexen.htm Mental Matrixes, Parallel Logic]
- [http://web.peoriadesignweb.com/dev/ai/ AI Search Engine]

Organizacije povezane z UI

- [http://ai-consortium.com/content/ AI Consortium]
- [http://www.aaai.org/ American Association for Artificial Intelligence]
- [http://www.eccai.org/ European Coordinating Committee for Artificial Intelligence]
- [http://www1.cs.columbia.edu/~acl/ The Association for Computational Linguistics]
- [http://www.dotmotive.com/~aisu/ Artificial Intelligence Student Union]
- [http://www.dfki.de/ German Research Center for Artificial Intelligence, DFKI GmbH]
- [http://www.auai.org/ Association for Uncertainty in Artificial Intelligence]
- [http://www.singinst.org Singularity Institute for Artificial Intelligence]
- [http://www.aisb.org.uk/ The Society for the Study of Artificial Intelligence and the Simulation of Behaviour (United Kingdom)]
- [http://agiri.org/ AGIRI - Artificial General Intelligence Research Institute]
- Kategorija:Računalništvo ko:인공 지능 ms:Kecergasan Buatan ja:人工知能 th:ปัญญาประดิษฐ์

Fizika

Fízika (grško φυσικός: fysikós - naraven, iz φύσις: fysis - narava) je znanstvena veda o naravi v najširšem pomenu. Fizika preučuje obnašanje snovi v prostoru in času in njeno vzajemno delovanje. Fizikalne teorije se navadno izražajo z matematičnimi zvezami. Uveljavljenim fizikalnim teorijam pravimo tudi fizikalni zakoni. Fizika pojasnjuje fizikalne pojave in pri tem uporablja fizikalne količine. Fizika je povezana z drugimi naravoslovnimi vedami, še posebej s kemijo, biofiziko in fiziologijo. fiziologijo Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Kratek pregled fizike

Osrednje fizikalne teorije
Klasična mehanika -- Mehanika tekočin -- Termodinamika -- Statistična mehanika -- Elektrika in magnetizem -- Posebna teorija relativnosti -- Splošna teorija relativnosti -- Kvantna mehanika -- Kvantna teorija polja -- Standardni model
Predlagane teorije
Teorija vsega -- Teorija velikega poenotenja -- Zančna kvantna gravitacija -- M-teorija -- Samonastalost
Mejne teorije
Dinamična teorija gravitacije -- Hladna fuzija -- Obratni sistem teorije -- Orgonska energija -- Svetlobni eter -- Teorija mirujočega stanja
Pojmi
Snov -- Antimaterija -- Osnovni delec -- Bozon -- Fermion Simetrija -- Gibanje -- Ohranitveni zakon - Masa -- Energija -- Gibalna količina -- Vrtilna količina -- Spin Čas -- Prostor -- Razsežnost -- Prostor-čas -- Dolžina -- Hitrost -- Sila -- Navor Valovanje -- Valovna funkcija -- Kvantna prepletenost -- Harmonični oscilator -- Magnetizem -- Elektrika -- Elektromagnetno sevanje -- Temperatura -- Entropija -- Fizikalna informacija Fazni prehod -- Kritični pojavi -- Spontani zlom simetrije -- Superprevodnost -- Supertekočnost -- Kvantni fazni prehod
Osnovne sile
Gravitacijska sila -- Elektromagnetna sila -- Šibka jedrska sila -- Močna jedrska sila
Osnovni delci
Atom -- Proton -- Nevtron -- Elektron -- Nevtrino -- Kvark -- Foton -- Gluon -- Bozon W -- Bozon Z -- Graviton -- Delčno sevanje
Področja fizike
Astrofizika -- Atomska in molekulska fizika -- Računska fizika -- Fizika goste snovi -- Fizika nizkih temperatur -- Dinamika tekočin -- Fizika polimerov -- Optika -- Fizika snovi -- Jedrska fizika -- Fizika plazme -- Fizika delcev
Metode
Znanstvena metoda -- Fizikalna količina -- Merjenje -- Merilne naprave -- Razsežnostna analiza -- Statistika
Tabele
Seznam fizikalnih zakonov -- Osnovne fizikalne konstante -- Osnovne enote SI -- Izpeljane enote SI -- Predpone SI -- Pretvorba med enotami
Zgodovina in svet fizikov
Zgodovina fizike -- Znani fiziki -- Slovenski fiziki -- Nobelova nagrada za fiziko -- Heinemannova nagrada za matematično fiziko -- Diracova medalja -- Diracova medalja in nagrada -- Pomerančukova nagrada -- Fizikalne ustanove -- Poučevanje fizike in izobraževanje
Vrste fizike
Teoretična fizika -- Eksperimentalna fizika -- Matematična fizika -- Statistična fizika --
Sorodna področja
Astronomija in astrofizika -- Biofizika -- Znanost o snoveh -- Elektronika -- Tehnika -- Medicinska fizika -- Fiziologija

Glej tudi

- nerešeni problemi v fiziki,
- seznam fizikalnih vsebin. ----

Zunanje povezave

Fizikalna društva

- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA): http://www.dmfa.si/
- Kvarkadabra: http://www.kvarkadabra.net/
- Evropsko fizikalno društvo (EPS): http://www.eps.org/
- Združeno fizikalno društvo ruske federacije: http://www.uniphys.ru/
- Ameriško fizikalno društvo (APS): http://www.aps.org/

Fizikalne izobraževalne ustanove

- Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF), Ljubljana: http://www.fmf.uni-lj.si/
- Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM), Maribor: v ustanavljanju
- Politehnika, Nova Gorica: http://www.p-ng.si/
- Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Ljubljana: http://www.mps.si/
- Oddelek za fiziko, Teksaško vseučilišče, Austin: http://www.ph.utexas.edu/
- Oddelek za fiziko, Univerza Columbia, New York: http://columbia-physics.net/
- Oddelek za fiziko, Univerza v Princetonu: http://physics.princeton.edu/

Fizikalni inštituti

- Inštitut Jožef Stefan (IJS), Ljubljana: http://www.ijs.si/
- Mednarodni fizikalni inštitut (IoP), Bristol: http://www.iop.org/
- Inštitut za teoretično in eksperimentalno fiziko Alihanova (ИТЭФ/ITEP), Moskva: http://www.itep.ru/ ИТЭФ/ITEP
- Ameriški fizikalni inštitut (AIP): http://www.aip.org/
- Kavlijev inštitut za teoretično fiziko (KITP), Univerza Kalifornije, Santa Barbara: http://www.kitp.ucsb.edu/
- Inštitut za teoretično fiziko Perimeter, Waterloo: http://www.perimeterinstitute.com/
- Inštitut za strune, kozmologijo in fiziko astrodelcev (ISCAP), Univerza Columbia, New York: http://www.iscap.columbia.edu/

Fizikalna središča

- Središče za uporabno matematiko in teoretično fiziko (CAMTP), Maribor: http://www.camtp.uni-mb.si/
- Mednarodno središče za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP), Trst: http://www.ictp.it/
- Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN), Ženeva: http://www.cern.ch/
- High Energy Accelerator Research Organization (KEK), Cukuba: http://www.kek.jp/ Kategorija:Naravoslovje
- als:Physik ja:物理学 ko:물리학 ms:Fizik simple:Physics th:ฟิสิกส์ zh-min-nan:Bu̍t-lí-ha̍k

Računalnik

Računalnik je elektronska naprava za avtomatsko obdelavo, shranjevanje vsakovrstnih podatkov (tekstovnih, slikovnih, zvočnih, video) in naprava za prenos podatkov. Uporablja se tudi za krmiljenje strojev in naprav. Z njihovo zgradbo, delovanjem in uporabo se ukvarja računalništvo. Navodilom za obdelavo podatkov pravimo program.

Zgradba računalnika

- centralno procesna enota ali procesor
- notranji pomnilnik (RAM,ROM)
- V/I enote

Vrste Računalnikov

- superračunalnik (supercomputer)
- veliki računalnik (mainframe)
- miniračunalnik (minicomputer)
- naročajnik (laptop), notesnik (notebook), prenosnik (portable)
- mikroračunalnik (microcomputer)

Zgodovina računalnika

Mehanski računalniki

- 1623: Nemec Wilhelm Schickard izumi mehansko napravo za seštevanje in odštevanje, ki deluje na osnovi zobatih koles.
- 1642: Francoski matematik Blaise Pascal izdela podobno napravo, ki že zna delati prenose pri seštevanju (v primeru vsote dveh števk nad 9). Stroj je imel dve skupini s šestimi zobatimi kolesi. Eden je služil kot akumulator, drugi pa za vnašanje šestmestnega števila, ki ga je uporabnik želel odšteti ali prišteti od tistega v akumulatorju.
- 1674: Nemec Gottfried Wilhelm Leibniz skupaj z Newtonom izumi napravo, ki je zmogla izvesti vse štiri osnovne računske operacije ter korenjenje. Stroj je bil izdelan šele leta 1694 in podoben Pascalovemu . Imel je še dve dodatni skupini koles za predstavitev multiplikanda in mupltiplikatorja oziroma dividenda in divizorja. Za množenje in deljenje je uporabljal element, ki se danes imenuje Leibnizovo kolo. S strojem je želel doseči , da bi se ljudje lahko bolj osredotočili na pomembnejše vidike problemov.
- 1824: Anglež Charles Babbage zasnuje diferenčni stroj za računanje in avtomatično tiskanje matematičnih tabel. Poleg računanja je zmogel tudi pomniti 100 števil. Od aritmetičnih operacij je uporabljal samo seštevanje, vendar to v povezavi z metodo končnih diferenc omogoča izračun poljubnega polinoma, kar omogoča aproksimacijo poljubne zvezne funkcije. Babbage je najprej predlagal gradnjo stroja, ki bi obvladal polinome 6. stopnje z 20-mestno natančnostjo. Gradnja takega stroja se ji pričela 1824 in trajala v presledkih do 1833, ko je bil projekt zaradi pomankanja denarja in sporov opuščen. Kasneje je Babbage naredil še načrte za diferenčni stroj št. 2, ki bi zmogel polinome 7. stopnje z 31-mestno natančnostjo. Ta stroj so leta 1991 po originalnih načrtih zgradili v Science Museum (London). Težek je 3 tone in je stal okoli 500.000$, vendar deluje brezhibno.
- 1834: Charles Babbage še zasnuje analitični stroj, ki lahko izvaja poljubno zaporedje aritmetičnih operacij. Sestavljen je iz mlina v katerem se izvajajo vse operacije in pomnilnika-najprej zobnati boben, od leta 1836 naprej pa kartice-v katerem so shranjeni operandi, na katerih se izvajajo operacije, in v katerega se shranjuje rezultat. Analitični stroj je imel vse lastnosti, ki so potrebne za reševanje problemov na način, ki je zelo podoben tistemu pri današnjih računalnikih.

Elektromehanski računalniki

- 1890: Američan Herman Hollerith za potrebe popisa prebivalstva Združenih držav Amerike izumi luknjano kartico kot pomnilniški medij, s katerimi je bilo mogoče sortirati in tabelirati velike koločine podatkov.
- Uvedba elektromotorjev za pogon mehanskih kalkulatorjev, zaradi česar se njihova uporaba v začetku dvajsetega stoletja zelo razširi.

Elektronski računalniki

- 1936: Nemec Konrad Zuse prvi zasnuje računalnik, ki za računanje uporablja dvojiški številski sestav. Na osnovi tega delujejo tudi današnji računalniki.
- 1941: Zuse izdela računalnik Z3: ta zmore 4 seštevanja v eni sekundi, za množenje potrebuje 5 sekund, uporablja plavajočo vejico in dvojiški številski sestav. Deluje na osnovi 2400 relejev.
- 1942: Ameriška tovarna Bell Telephone Company izdelajo prvi računalnik na osnovi relejev, ki izvaja program (torej bere ukaze, njegovo delovanje sprogramiramo).
- 1945: Ameriški matematik John von Neumann predstavi svojo zamisel glede arhitekture računalnika (Von Neumannov model računalnika), ki se uporablja še danes. Njegova bistvena lastnost je, da njegovo delovanje popolnoma določajo ukazi, ki jih CPE jemlje iz glavnega pomnilnika enega za drugim. Vedno je na nek način določeno , iz katerega naslova se vzame prvi ukaz po zagonu računalnika. Od tu naprej pa je vse določeno z ukazi in pri vsakem ukazu razlikujemo dva koraka: ::1. Jemanje ukaza iz pomnilnika(fletch): Strojni ukaz se vedno bere iz tiste besede glacnega pomnilnika, na katero kaže programski števec(PC). PC vsebuje pomnilniški naslov, na katerem je naslednji ukaz. ::2. Izvrševanje ravnokar prevzetega ukaza(execute): Vsak ukaz vsebuje informacijo o operaciji in operandih, nad katerimi naj se ta operacija izvrši. CPE poskrbi izvrši operacijo in poskrbi, da nato v PC shrani naslov naslednjega ukaza. Ukazi si v pomnilniku običajno shranjeni po naraščajočih naslovih(PC <- PC+1), izjema so skočni naslovi, s katerimi lahko v PC zapišemo poljuben naslov.
- 1946: Ameriška vojska izdela računalnik ENIAC, katerega osnovo predstavlja 18 tisoč elektronk. Namenjen je bil izračunom. Tehtal je 70 ton. Podatke in navodila so vnašali vanj preko stikal.
- 1947: Izum tranzistorja, Bellovi laboratoriji - John Bardeen, Walter Houser Brattain, in William Bradford Shockley
- 1965: Izum integriranega vezja (veliko tranzistorjev na enem čipu), Noyce (ustanovitelj Intela) in Killy.
- 1971: Izum mikroprocesorja (prvič cela CPE na enem čipu)
::Tovarna Intel za osnovno komponento računalnika postavi procesor. Izdelajo 4-bitni procesor Intel 4004. S tem je računalnik postal tako majhen, da ga je bilo mogoče postaviti na mizo. Kasneje sledijo zmogljivejši 8-, 16-, 32- in 64-bitni procesorji.
- 1981: IBM sestavi prvi osebni računalnik (PC), katerega cena je bila okrog 3000 USD. Vsebuje procesor Intel 8088 (4,77 MHz), 64 KB pomnilnika, disketnik in operacijski sistem MS-DOS 1.0. Kategorija:Računalništvo
- ko:컴퓨터 ms:Komputer ja:コンピュータ nb:Datamaskin simple:Computer th:คอมพิวเตอร์

Abak

Abak (tudi abakus) je enostavno mehansko računalo. Beseda izhaja iz perzijske besede za gladko peskovno površino. Abak so verjetno iznašli Babilonci okrog leta 2400 pr.n.št.

Glej tudi

- logaritmično računalo

Zunanje povezave

- [http://www.cut-the-knot.org/blue/Abacus.shtml Abacus in Various Number Systems] Kategorija:Matematika Kategorija:Računalništvo ja:そろばん

Kategorija:Računalništvo

Ta kategorija povezuje članke s področja računalništva. Kategorija:Tehnika ja:Category:情報工学 simple:Category:Computer science

History of Narnian Kings

:For the town, see Narnia (town) — for the band, see Narnia (band). Narnia is a fantasy world created by the Anglo-Irish author C. S. Lewis as a location for his Chronicles of Narnia, a series of seven fantasy novels for children. In Narnia, animals can talk, mythical beasts abound, and magic is common.

Geography

Narnia

The name of "Narnia" refers to not only the Narnian world, but especially to the country of Narnia within it, which its creator, Aslan the great lion, filled with talking animals and mythical creatures. Narnia is a land of rolling hills rising into low mountains to the south, and is predominantly forested except for marshlands in the north. The country is bordered on the east by the Eastern Ocean, on the west by a great mountain range, on the north by the River Shribble, and on the south by a continental divide. The economic heart of the country is the Great River of Narnia, which enters the country from the northwest on an east-southeasterly course to the Eastern Ocean. The seat of government is Cair Paravel, at the mouth of the Great River. Other communities along the river include (from east to west) Beruna, Beaversdam, and Chippingford.

Archenland

Archenland is a mountainous country to the south of Narnia. It is bordered on the north by a continental divide and on the south by the Winding Arrow river. The seat of government is at Anvard, in the heart of the country. Anvard is both the capital city and the name of the castle within the city. Archenland appears to be very sparsely populated, with no other towns or villages mentioned in the Chronicles. Archenland is on good terms with Narnia, as is shown in The Horse and His Boy.

Calormen

Calormen is an empire in the south of the world of Narnia. Most of the country has a semi-arid climate, and its most notable geographic features are a volcano known as the Flaming Mountain of Lagour, and the Great Desert. The Great Desert is in the northern part of the country, and the difficulty of crossing this desert prevented aggressive Calormene governments from invading Archenland and Narnia for centuries. The cultural center of Calormen is the River of Calormen, which flows from west to east along the south side of the Great Desert. The capital city is Tashbaan, located on an island in the river's delta, and the river is bordered for much of its length by farmland and wealthy communities. The city of Azim Balda, located at a crossroads in the heart of the country, is a major hub for travel and communications.

The Eastern Ocean

Numerous islands and archipelagoes dot the Eastern Ocean. Most notable among these are Galma, the Seven Isles, and the Lone Islands, all subjects of the Narnian crown, and Terebinthia, an independent island. At the far end of the Eastern Ocean the geography becomes completely fantastic (as a result of the Narnian world being flat) and the sky meets the surface of the earth; in addition, it is implied that a passage to Aslan's country is located here.

Other lands

To the north of Narnia lies Ettinsmoor and the Wild Lands of the North, both inhabited by giants. The most prominent settlement is the House of Harfang, a community of giants that is apparently the remnant of a much larger city which was abandoned generations ago and fell into ruin. The land west of Narnia is an uninhabited region of rugged mountains known as the Western Wild. The land of Telmar lies somewhere beyond this region, but its exact location was never documented. Underland is located in great caverns deep beneath the ground of Narnia. The land of Bism lies far below Underland.

Inhabitants

There are several notable races that inhabit Narnia and the surrounding countries. These include Dwarfs, all manner of Talking Beasts, and even Pegasi, Centaurs, Fauns, and Giants. Here is the list of every Narnia inhabitant.

Dwarfs

Dwarfs are a race native to Narnia. They are called Sons of Earth by Aslan, as opposed to humans, whom are called Sons of Adam or Daughters of Eve. Dwarfs exist in at least two (and presumably more) varieties: Black Dwarfs and Red Dwarfs; the only significant physical difference between the two is the color of their hair. While many Red Dwarfs are kind and loyal to Aslan, Black Dwarfs appear to be more selfish and warlike. All documented dwarfs are male and live together in communities, although it is known for them to mingle with and reproduce with humans. Consequently, it is possible for there to be females of dwarfish descent despite the lack of female dwarfs. It is not known how the dwarfs came to being. However, when Aslan called the first council when the land was "not yet five hours old," he called the chief Dwarf to present himself (The Magician's Nephew ch. 10). They appear as the King's train-bearer at the coronation of Frank. (Naiads — river nymphs — held Queen Helen's robes; ibid. ch. 14.) They are known to be prolific smiths, miners, and carpenters. In battle they are renowned as deadly archers. According to Prince Caspian, one of the books of The Chronicles of Narnia, chapter 8, Dwarfs can walk all day and night. Notable dwarfs of Narnia:
- The White Witch's servant while she was the Queen of Narnia (Lion, Witch and Wardrobe)
- Doctor Cornelius, of human and dwarf descent (P. Caspian ch. 4); called a "half-and-halfer" by Nikabrik
- Seven Brothers of Shuddering Wood (Prince Caspian)

Talking animals

Rodents and other critters

Narnia is home to talking varieties of many rodents and other small mammals including rabbits, beavers, ermines, hares, hedgehogs, otters, squirrels, moles, mice, rats and water rats. The main physical difference between talking rodents and their unintelligent kin is in size, the talking varieties standing on average 3–3.5' tall. While all animals listed above are mentioned throughout the Narnia books, mice in particular are given special attention by their services to Aslan in the first book and the swashbuckling character of Reepicheep. Mice are also unusual in that they were not designated as Talking animals at creation. Some mice were given the gift of speech much later in Narnia's chronology after they chewed the ropes binding Aslan the Lion to the Stone Table. This is usually seen as an inconsistency caused by the fact that The Lion, Witch and Wardrobe was written before The Magician's Nephew. Notable Talking Rodents:
- Mr. and Mrs. Beaver (Lion, Witch and Wardrobe)
- Reepicheep, a mouse (P. Caspian, Voyage of the Dawn Treader)
- Peepiceek, a mouse (P. Caspian)
- Pattertwig, a squirrel (P. Caspian)

Equines, ruminants, etc.

An array of hoofed and trunked mammals also inhabit Narnia such as cows, deer, horses, donkeys, sheep, goat, moose, lambs, elephants, and tapirs. These beasts resemble the ordinary versions in almost all ways physically (excepting their slightly smaller size), but were not usually used by Narnians for labour out of respect for their intelligence. Notable talking equines:
- Fledge, the father of Winged Horses (The Magician's Nephew)
- Bree, a horse (The Horse and His Boy)
- Hwin, a horse (The Horse and His Boy)
- Puzzle, a donkey (The Last Battle)
- Jewel, a unicorn (The Last Battle)

Other herbivores, carnivores and omnivores

An assortment of intelligent animals representing many of the herbivore, carnivore and omnivore mammal species dwell in Narnia. These include cats, dogs, bears, apes, wolves, boars, foxes, lions, badgers, panthers, and leopards. They also resemble their unintelligent counterparts in all ways except for size. Notable talking carnivores and omnivores
- Maugrim or Fenris Ulf (as he is known in the early American edition), a wolf (Lion, Witch, and Wardrobe)
- Trufflehunter, a badger (P. Caspian)
- Ginger, a cat (The Last Battle)
- Shift the Ape (The Last Battle)
- The Bulgy Bears (P. Caspian)

Birds

In Narnia the intelligent varieties of birds include most species with crows, eagles, owls, jackdaws, ravens, vultures, pelicans, robins, and doves all included. Like rodents, talking birds are slightly larger in size than usual. Notable Talking Birds:
- Farsight, an eagle (The Last Battle)
- Glimfeather, an owl (The Silver Chair)
- The First Joke, a jackdaw (The Magician's Nephew)

Giants

Several giants figure in the Chronicles; many of them are (literarily, though not physically) relatively insignificant, and only a few of them are named:
- Pire
- Rumblebuffin (The Lion, The Witch, and the Wardrobe)
- Wimbleweather Ettins are also giant creatures.

Witches

The only witches mentioned in the Narnian books are the "White Witch" (a.k.a. Jadis, empress of Charn) and the "Lady of the Green Kirtle". While an important part of the origin of Jadis is explained in The Magician's Nephew, it is never fully revealed whether "The Green Lady" comes from a different universe, or is a native of Narnia (though a character in The Silver Chair does imply that they were both "from the same crew of Northern Witches" in Narnia). Jadis is the last scion of the royal house of Charn; she is also said (in the Lion, the Witch, and the Wardrobe) to be descended from Adam's first wife, Lilith, and to have both Djinn and Giant blood in her veins. These two witches are not considered fully human, but have the appearance of very beautiful women. Jadis is also described as being extremely tall (around 7'), and, at least after eating the Apple, very pale. The books never reveal if the Green Lady's appearance correlates in either aspect. The Green Lady is able to transform herself into a snake-like Worm, and does so twice in The Silver Chair, once when she kills Prince Rilian's mother, and once when she tries to kill Rilian himself and his companions. There are also much less attractive Hags (such as the one Nikabrik brought to council in Aslan's How in Prince Caspian), and other evil beings which might be classified as witches under our cultural definitions. They are clearly of a lower order than the White Witch, and probably than "She of the Green Kirtle". Notable Witches:
- White Witch/Jadis/The White Lady (Lion, Witch, and Wardrobe, The Magician's Nephew, Prince Caspian)
- Lady of the Green Kirtle/The Green Lady (The Silver Chair)

Mythological creatures

Other inhabitants of Narnia based on known mythological creatures include Boggles, Centaurs, Cruels, Dragons, Dryads, Efreets, Ettins, Fauns, Ghouls, Gnomes, Hags, Hamadryads, Horrors, Incubi, Maenads, Minotaurs, Naiads, Ogres, Orknies, Winged Horses, People of the Toadstools, Phoenix, Satyrs, Sea People, Sea Serpents, Silvans, Spectres, Sprites, Star People, Unicorns, Werewolves, Wooses, and Wraiths.

Other creatures

Creatures of Lewis' own invention include the Marsh-wiggles and the Dufflepuds/Monopods. Singular personages who frequent or inhabit Narnia and its surrounding countries include: the River god, Bacchus, Father Christmas, Father Time, Pomona, Silenus, and Tash.

Cosmology

General characteristics

The world of Narnia is a flat world in a geocentric universe. Its sky is a dome that mortal creatures cannot penetrate. Narnia's stars are flaming humanoid beings. Its constellations are the result of a mystical dance upon the sky, performed by the stars to announce the works of Aslan, Narnia's creator. Its sun is a flaming disc that revolves around the world once daily. The sun has its own ecosystem, and is known to be inhabited by great white birds. The vegetation on the sun contains healing properties. For example, the extract of a certain fireflower found in the mountains can heal any wound or sickness, and a fire-berry that grows in its valleys, when eaten by a star, works to reverse the effects of age. The Narnian ground is a living organism. The surface is dead soil in much the same way that an animal's outer layers of skin consist of dead cells, but at deeper levels the rocks themselves are alive, and in many cases edible. The Narnian dwarfs themselves are referred to as "Sons of Earth".

Multiverse

The Narnian world is part of a multiverse of countless worlds including our own world and the world of Charn. These are connected by a meta-world or linking room known as the Wood Between the Worlds. Not much is known about this wood, but it appears to be an empty space occurring as a side effect of the multiverse's underlying structure. This space takes the form of a dense forest with pools of water. With an appropriate magical device (such as the rings), each pool becomes a portal to a different world.

Time

British visitors to Narnia observe that the passage of time while they are away is unpredictable. The tendency is for time to pass faster in Narnia than at home, but this is not universally true. To plot the intersections of the worlds' timelines requires curved lines in at least two dimensions. The distance between any two intersections will be different on each timeline, and there is no predictable relationship between them. There is some confusion concerning the intersections of the timelines. The Telmarines were descended from pirates from our world, who had stumbled through a door between the worlds they discovered on an island in the South Seas. Some believe this references the

Informatika

Zvrsti informatike

Zgodovina informatike

Znanost

Seznam znanosti

Ekzaktne in naravoslovne znanosti

Tehnične (inženirske) znanosti

Medicinske znanosti

Agrarne (biotehniške) znanosti

Družbene znanosti

Humanistične znanosti in znanosti o umetnosti

Glej tudi

Zunanje povezave

Podatek

Matematika

Množina

Sprememba

Zgradba

Prostor

Končna matematika

Uporabna matematika

Slavni izreki in domneve

Osnove in postopki

Zgodovina in svet matematikov

Slovenska matematika

Navedki o matematiki

Glej tudi

Zunanje povezave

Elektronika

Zgodovina

Beseda

Zunanje povezave

20. stoletje

Desetletja in leta

Internet

Nastanek interneta

Povezave in viri

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave

Logistika

Delitev logistike

Definicije

Podsistemi logistike

Revolucija

Glej tudi

Čas

Klasične definicije in razlage časa ter njihove topološke zgradbe

Aristotelov čas

Newtonov absolutni čas

Einsteinov čas

Topologija prostor-časa Hawking-Wheelerjeve pene

Model stohastične delitve prostor-časa

Barbourjev čas

Čas v filozofiji

Zaznavanje časa

Glej tudi

Fizika

Mitologija

Filozofija

Kronologija, astronomija

Zunanje povezave

Strojna oprema

Wikipedija

Glavne značilnosti

Dogovori

Udeleženci

Zgodovina

Programska in strojna oprema

Sorodni projekti

Podobni projekti

Glej tudi

Umetna inteligenca

Področja umetne inteligence

Nekatera podpodročja UI

Metode umetne inteligence

Tehnike umetne inteligence

Uporaba umetne inteligence

Zunanje povezave

Splošno