Home About us Products Services Contact us Bookmark
:: wikimiki.org ::
Republika Gambija

Republika Gambija

Republika Gambija je obmorska država v Zahodni Afriki. V celoti jo obkroža Senegal, razen pri izlivu reke Gambije v Severni Atlantski ocean. Kategorija:Države
- ja:ガンビア ko:감비아 ms:Gambia zh-min-nan:Gambia

Morje

: Morje je tudi kraj pri Framu na Štajerskem. ---- Štajerskem Mórje je razsežno območje slane vode, ki je povezano z oceanom. Izraz večinoma uporabljamo tudi za velika, po navadi slana, jezera, npr. Kaspijsko jezero, ki mu včasih rečejo tudi »Kaspijsko morje«. Veliko svetovno morje je ocean. Pri nas na primer Arktični ocean imenujemo tudi Severno Ledeno morje.

Seznam morij


- Amundsenovo morje
- Andamansko morje
- Arabsko morje
- Azovsko morje
- Bandsko morje
- Baltsko morje (Baltiško morje)
- Barentsovo morje
- Beaufortovo morje
- Bellinshausnovo morje
- Belo morje
- Beringovo morje
- Bismarckovo morje
- Celebeško morje
- Črno morje
- Čukotsko morje
- Davisovo morje
- D'Urvillovo morje
- Egejsko morje
- Filipinsko morje
- Grenlandsko morje
- Irsko morje
- Jadransko morje
- Japonsko morje
- Javsko morje
- Jonsko morje
- Južnokitajsko morje
- Karibsko morje
- Karsko morje
- Keltsko morje
- Koralno morje
- Labradorsko morje
- Ligursko morje
- Moluško morje
- Morje Laptevov
- Mrtvo morje
- Norveško morje
- Ohotsko morje
- Rdeče morje
- Rossovo morje
- Rumeno morje
- Salomonsko morje
- Severno Ledeno morje
- Severno morje
- Sredozemsko morje
- Sulujsko morje
- Škotsko morje
- Tasmanovo morje
- Tihomorsko morje
- Tirensko morje
- Vzhodnokitajsko morje
- Vzhodnosibirsko morje
- Weddellovo morje
- Kategorija:Oceanografija ja:海 ko:바다 ms:Laut simple:Sea zh-min-nan:Hái

Država

Držáva je geografsko področje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom. Nekaterim državam, kot so Slovenija, Francija in Izrael, rečemo nacionalne države, ker v njih prevladuje en narod. Druge države, kot so Švica, Španija in Združeno kraljestvo, so večnacionalne države, ker se prebivalstvo deli na več narodov. Kljub temu se nekatere od njih imajo za nacionalne države. Včasih se tudi upravni deli držav z določeno kulturo ali zgodovino imenujejo »dežele« ali »države«; tako se, denimo, imenujejo sestavne enote ZDA ali Anglija, Škotska in Wales v Združenem kraljestvu, čeprav so to praktično sestavni deli (mednarodno priznane) večje države.

Vrste držav


- vazalna država
- križarska država

Glej tudi


- države sveta
- propadle države sveta
- izmišljena država
- ja:国 simple:Country zh-cn:国家 zh-tw:國家

Zahodna Afrika

Zahodna Afrika je regija na zahodu afriške celine ter v splošnem pojmovanju obsega države Benin, Burkino Faso, Gambijo, Gano, Gvinejo, Gvinejo Bissau, Kamerun, Liberijo, Mali, Niger, Nigerijo, Senegal, Sierra Leone, Slonokoščeno obalo in Togo. Zaradi relativnosti geografskih definicij se pogojno v to območje vključujejo še Čad, Ekvatorialna Gvineja, Gabon, Mavretanija, São Tomé in Príncipe, Zahodna Sahara ter Zelenortski otoki. Območje zahodne Afrike se povečini nahaja v jugozahodnem delu razširjenega severnega dela Afrike; zahodno in južno mejo regije določa Atlantski ocean, severno pa puščava Sahara. Za regijo zahodne Afrike je značilna velika geografska, biotska in kulturna raznolikost. Ločnice, ki jih je postavil kolonializem, so tu še danes močno prisotne; sekajo namreč etnične in kulturne vzorce ter mnogokrat razdeljujejo etnije v več različnih držav.

Geografija

Štirinajst držav, ki so celota zahodne Afrike po najstrožji definiciji, zaseda površino okoli 5.091.980 km². Velika večina te površine se v skladu s preostalo zahodno polovico Afrike nahaja na nižinah pod 300 m n.m.v. Višje vzpetine je najti v Gvineji, Liberiji, Nigeriji, Sierri Leone, Slonokoščeni obali, Togu ter posebno v Kamerunu. V slednjem je najti najvišji vrh regije, Kamerun s 4.095 metri. Severni predeli regije ležijo v polsuhem (semiaridnem) območju, imenovanem Sahel - prehodno območje med saharsko puščavo na severu in savanskimi planjavami na jugu. Južna območja zahodne Afrike pa pokrivajo ekvatorialni gozdovi, široki med 160 in 240 km.

Zgodovina

Zgodovina zahodne Afrike je navadno deljena na pet glavnih zgodovinskih dob: prazgodovina, v kateri so se na območje naselila prva plemena, razvilo pa se je tudi kmetijstvo ter odnosi s sredozemskimi civilizacijami na severu; železna doba je prinesla razvoj kraljestev, ki so uveljavila trgovino in centralizirane države; tretja doba je doba trgovanja s sužnji ter svetih vojn in kolonizacije področja v 18. in 19. stoletju; četrto obdobje so zaznamovale velike kolonije, ki sta jih imeli Francija in Velika Britanija ter s tem obvladovali malone celotno regijo; zadnji čas pa je prinesel neodvisnosti in nastanek posameznih novih ali spremenjenih držav.

Prazgodovina

Najzgodnejši prebivalci zahodne Afrike so bili predvidoma sorodni Pigmejcem ter prišli tjakaj približno 12.000 let pr.n.š. Kakih 5000 let pr.n.š. so se ti ljudje razvili v poljedelsko družbo, ki je med drugim udomačila živino. Velik porast poljedelstva se je zgodil po dodelavi železnih kmetijskih pripomočkov okoli leta 400 pr.n.š., s tem pa so nastale tudi prve mestne države. Udomačitev kamele je omogočila potovanja čez Saharo ter kulturni in trgovski stik s sredozemskimi ljudstvi, npr. Kartažani in Berberi. Zahodnoafriške kulture so izvažale zlato, bombažne tkanine, železen nakit in usnjene izdelke, uvažale pa sol, konje in tekstil.

Prvi imperiji

Vedno bolj razvito gospodarstvo je regiji omogočilo uveljavitev centraliziranih držav, izmed katerih je bil med prvimi vpliven Ganski imperij v 8. stoletju n.š. Slednji je imel središče v mavretanskem mestu Kumbi Saleh, nadvladoval pa je večino zahodnoafriškega območja vse do poraza po vpadih Almoravidov leta 1052. Nastalo praznino je skušal zapolniti Soški imperij, a ga je ravno tako porazil okoli leta 1240 vladar Sundiata Keita, ki je kasneje ustanovil Malijski imperij. Slednji je cvetel nadaljnjih nekaj stoletij (k temu je v veliki meri prispeval Sundiatin pranečak Kankan Musa) vse do porušenja sistema, ki ga je povzročilo zaporedje šibkih vladarjev. Nadzor nad posameznimi deli regije so prevzela plemena Mosijev, Tuaregov in Songajcev. Slednji so v 15. stoletju dobili svoj, Songajski imperij, ki sta ga vodila Soni Ali in Askia Mohamed, metropola pa je bilo mesto Gao. To je bil tudi čas porasta močnih mestnih državic južno od regije Sudan v današnjih Nigeriji in Nigru, npr. Ife, Bono in Benin. Nekoliko bolj vzhodno (današnja Nigerija) pa se je razvila mestna državica Ojo, ki je bila pod nadzorom plemena Joruba.

Suženjstvo in kolonializem

Leta 1591 so maroški zavojevalci porazili Songajski imperij, zaradi česar je območje zapolnila množica manjših držav. Med temi je bil tudi bambarski imperij Ségou, bambarsko kraljestvo Kaarta in peulsko kraljestvo Khasso ter kenedougouški imperij Sikasso. V tem času pa so na obalah že cvetele portugalske postojanke, ki so jih Portugalci začeli ustanavljati leta 1445 za Francozi in Angleži. Nedolgo zatem se je začela trgovina s sužnji, ki je v nadaljnjih stoletjih pošteno oslabila populacijo regije in njeno gospodarstvo. Ta dejavnost je spodbudila tudi porajanje nekaterih novih držav, kot sta bili Bambarski imperij in Dahomeja. Gospodarstva teh so temeljila na izmenjavi sužnjev za evropsko strelno orožje, s katerim je bilo moč zasužnjiti še več domorodcev. Zgodnje 19. stoletje je bilo zaznamovano s fulanskimi reformističnimi svetimi vojnami ali džihadi, ki so pretresali zahodno sudansko regijo. Iz tega so se razvili islamski Fulanski imperij vladarja Usmana dan Fodia, ki je nadomestil več mestnih držav; Masinski imperij Sekuja Amaduja, ki je porazil Bambarski imperij; ter Tukulerski imperij Umarja Talla, ki je zavzel večino ozemlja današnjega Malija. Ob tem pa so svojo imperatorsko politiko intenzivno udejanjali Angleži in Francozi ter si podvrgli ozemlje za ozemljem. Padec Vasulujskega imperija pod vodstvom Samorija Tureja leta 1898 in ašantske kraljice Jae Asantewe leta 1902 je pomenil dokončen zlom odpora domačih družb kolonialistom. Velika Britanija si je podredila Gambijo, Sierro Leone, Gano in Nigerijo, Francija pa je prevzela nadzor nad Senegalom, Gvinejo, Malijem, Burkino Faso, Beninom, Slonokoščeno obalo in Nigrom. Portugalska je ustanovila državo Gvinejo Bissau, Nemčiji pa je pripadal Togo (takrat Togoland) do konca 1. svetovne vojne, ko ga je morala predati Britaniji in Franciji. Edina suverena država je bila Liberija, ki se je ravno tako morala odreči delom svojega ozemlja.

Neodvisne države

Liberija Drugi svetovni vojni je sledilo porajanje nacionalističnih gibanj po zahodni Afriki, pri čemer je izstopal Kwame Nkrumah v Gani. Slednja je leta 1957 postala prva samostojna država podsaharske Afrike. Vse tamkajšnje dežele so si pridobile samostojnost do leta 1974. V novih razmerah pa je redno prihajalo do koruptivnih ali nestabilnih sistemov, kar je dosegalo viške v več državljanskih vojnah v Nigeriji, Sierri Leone, Liberiji ter Slonokoščeni obali, v Gani in Burkini Faso pa so redno vladale vojaške hunte. Zato se kljub zavidanja vrednim naravnim bogastvom nikjer nista razvila trdno gospodarstvo in demokratičen politični sistem. Pereči težavi sta tudi AIDS zlasti v Slonokoščeni obali, Liberiji in Nigeriji ter lakota v severnih predelih Malija in Nigru.

Politika in uprava

Regionalne organizacije

Leta 1975 je bila po Lagoški pogodbi ustanovljena Ekonomska skupnost zahodnoafriških držav (Economic Community of West African States, ECOWAS), ki se ukvarja z gospodarskim razvojem regije. Na področju gospodarstva je pomembna tudi Zahodnoafriška ekonomska in denarna unija (Union économique et monétaire ouest-africaine, UEMOA), ki pa je omejena na osem razmeroma frankofonskih držav s CFA frankom (Colonies françaises d'Afrique franc) kot denarno valuto. Vlade Malija, Nigra in Burkine Faso se dogovarjajo o ustanovitvi skupnega interesnega ozemlja treh dežel. Vse države v regiji pa pripadajo tudi Afriški uniji.

Viri


- Wikipedia (english); geslo: West Africa; 14. 11. 2005 [http://en.wikipedia.org/wiki/West_Africa] Kategorija:Afrika Kategorija:Geografija Afrike ko:서아프리카 ja:西アフリカ

Afrika

Áfrika je druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu za Azijo. S 30.244.050 km2 skupaj z otoki pokriva 20,3% celotne kopenske površine na Zemlji in z okoli 800 milijoni prebivalci predstavlja eno sedmino človeškega prebivalstva. človeškega

Države in odvisna ozemlja

Vzhodna Afrika
- Burundi
- Komori
- Džibuti
- Eritreja
- Etiopija
- Kenija
- Ruanda
- Sejšeli
- Somalija — Somaliland — Puntland — Jugozahodna Somalija
- Tanzanija
- Uganda Srednja Afrika
- Kamerun
- Srednjeafriška republika
- Kongo
- Demokratična republika Kongo
- Ekvatorialna Gvineja
- Gabon
- São Tomé in Príncipe Severna Afrika (Nekatere države so po drugih virih vključene med Srednji vzhod
- Alžirija
- Ceuta (pod Španijo)
- Egipt
- Libija
- Melilla (pod Španijo)
- Maroko
- Sudan
- Tunizija
- Zahodna Sahara (pod maroško okupacijo) Afriški jug
- Angola
- Bocvana
- Lesoto
- Malavi
- Madagaskar
- Mauritius
- Mozambik
- Namibija
- Réunion (pod Francijo)
- Južnoafriška republika
- Svazi
- Zambija
- Zimbabve Zahodna Afrika
- Benin
- Burkina Faso
- Zelenortski otoki
- Čad
- Slonokoščena obala
- Gambija
- Gana
- Gvineja
- Gvineja-Bissau
- Liberija
- Mali
- Mavretanija
- Niger
- Nigerija
- Sveta Helena (pod Veliko Britanijo)
- Senegal
- Sierra Leone
- Togo
- Kategorija:Geografija ja:アフリカ ko:아프리카 ms:Afrika simple:Africa th:ทวีปแอฟริกา zh-min-nan:Hui-chiu

Reka

Réka je velik naravni vodni tok. Ponavadi vodni slap odvaja del padavinske vode in najde svojo pot z reko ali z vodotokom do oceana ali do velike stoječe vodne površine, kot sta morje ali jezero. Reke so sestavljene iz nekaterih osnovnih delov. Njen tok razdelimo na tri predele, izvir in gornji tok tvorita začetni del reke, ki postane glavni, spodnji ali dolnji tok. Reka teži k uravnoteženemu podolžnemu preseku in vzpostavitvi ravnovesja med erozijo in odlaganjem. V zgornjem toku prevladuje erozija. Manjši potoki se združujejo v močnejše tokove, ki odnašajo vedno več gradiva in v dolgih obdobjih izoblikujejo široke doline. V nižjih delih toka se strmec zmanjša in kamninski drobir se začne usedati. Tista reka, ki doseže morje ali jezero je glavna reka, manjši vodotoki, tekoči po ozemlju, ki ga odmakajo in se združijo z reko, so pritoki. Vodni tok je navadno zaprt v strugo s koritom med brežinama. Voda poskuša po najkrajši poti doseči erozijsko bazo in pri tem vrezuje struge, erodira površje ter prenaša in odlaga kamninski drobir. Od količine vode in stalnosti tokov sta odvisni oblika rečne struge in način usedanja kamninskega drobirja. Najnižji konec reke je njeno ustje. Glavna reka s svojimi pritoki tvori rečje ali rečni sistem. Ozemlju, s katerega odteka voda v glavno reko, rečemo porečje ali hidrografski bazen. V Sloveniji so štiri porečja: soško, največje savsko, dravsko in mursko. Del zemeljskega površja, ki ga odmaka več rečij, je povodje. Porečja in povodja so med seboj ločena z razvodji. Črta, ki razmejuje dve porečji ali razvodji je razvodnica. Glavna razvodnica loči rečja, ki se odmakajo v različne oceane. Reke so najpomembnejši dejavnik oblikovanja zemeljskega površja, poleg tega pa imajo izjemen pomen za človeštvo, saj neposredno vplivajo na nastajanje mest, kmetijstvo, proizvodnjo električne energije in promet.

Topografija

Glej tudi


- fizikalna geografija,
- porečje.

Biologija

Onesnaževanje

Jezovi

Poplave

Promet


- rečna plovba,
- vleka,
- rečna ladja (z lopatnim kolesom),
- rečni trajekt,
- obrežna steza (za vleko),
- most.

Gospodarjenje


- hidroelektrarna
- ribištvo

Seznami rek

Največje reke (posamezno ali rečja)

# Nil-Kagera-Ruvuvu-Ruvusu-Luvironza (6.695 km) (Ruanda, Tanzanija, Uganda, Sudan, Egipt), # Amazonka-Ucayali-Tambo-Ene-Apurimac ((Ucayali 1.960 km), 6.570 km (ali celo 6.762 km)) (Južna Amerika), # Jangcekjang, Chang Chiang (Chang Jiang), Modra reka (6.380 km) (Kitajska), # Misisipi-Missouri-Jefferson-Beaverhead-Read Rock ((Mississippi 3.779km, Missouri 4376 km), 6.270 km) (ZDA), # Jenisej-Angara-Selenga-Ider ((Jenisej 4.090 km, Angara 1.853 km, Selenga 1.480 km, Ider 360 km), 5.940 km) (Rusija, Mongolija), # Amur-Argun-Kerulen ((Amur 4.416 km, Argun 1.520 km), 5.780 km)) (Azija), # Ob-Irtiš ((Ob 3.680 km, Irtiš 4440 km) 5.570 km) (Rusija), # Huangho, Huang He, Rumena reka (5.464 km) (Kitajska), # Plata-Paraná-Grande ((Paraná 3.998 km), 4.880 km) (Južna Amerika), # Kongo, Kongo (4.670 km) (Afrika), # Mekong (4.500 km) (Azija), # Lena ( 4.270 km), (Rusija), # Mackenzie-Slave-Peace-Finlay ((Peace 1923 km), 4.250 km) (Kanada), # Niger (4.160 km) (Afrika), # Murray-Darling ((Murray 1.930 km, Darling 2.740 km), 3.750 km) (Avstralija), # Volga (3.690 km) (Rusija), # Rio Madeira (3.370 km) (Južna Amerika), # Purus (3.218 km) (Južna Amerika), # Salven, Saluen, Salwen (3.200 km) (Azija), # Kolorado (3.200 km) (Severna Amerika), # Ind (3.190 km) (Azija), # Yukon, Jukon (3.185 km) (ZDA, Aljaska), # Reka svetega Lovrenca, Saint Lawrence (3.100 km) (Severna Amerika), # Sir Darja (3.078 km) (Azija), # Brahmaputra, Amo (2.900 km) (Azija), # São Francisco (2.900 km) (Južna Amerika), # Rio Grande (2.870 km) (Južna Amerika), # Donava (2.860 km) (Evropa), # Dnjeper (2.850 km) (Evropa), # Evfrat, Firat, Al Furat (2.815 km) (Turčija, Sirija, Irak, Iran), # Paraná-Tocantins ((Paraná 3.998 km, Tocantins 2.850 km), 2750 km) (Južna Amerika), # Tarim-Kotan (2.750 km) (Kitajska), # Ganges, Ganga (2.700 km) (Azija), # Zambezi (2.660 km) (Afrika), # Spodnja Tunguska (2.640 km) (Rusija), # Araguaia (2.620 km) (Brazilija), # Amu Darja (2.620 km) (Azija), # Kolima (2.600 km) (Rusija), # Paragvaj (2.600 km) (Južna Amerika), # Kolmija (2.596 km) (Azija), # Nelson-Saskatchewan (2.570 km) (Kanada), # Ural (2.534 km) (Rusija), # Orinoko, Rio Orinoco (2.500 km) (Južna Amerika), # Pilcomayo (2.490 km) (Južna Amerika), # Shabeelle (2.490 km) (Afrika), # Viljuj (2.430 km) (Rusija), # Olenjok (2.415 km) (Rusija), # Ubangi, Oubangui, Ubangui (2.350 km) (Zair/Kongo/Srednjeafriška republika), # Arkansas (2.333 km) (Severna Amerika), # Oranje, Orange (2.250 km) (Južnoafriška republika), # Kolumbija (2.250 km) (Severna Amerika), # Aldan (2.240 km) (Rusija), # Iravadi (2.150 km) (Mjanmar), # Ksikjang, Xi Jiang, Biserna reka (2.129 km) Azija # Kama (2.032 km) (Rusija), # Rio Negro (2.000 km) (Južna Amerika), # Don (1.970 km) (Rusija, evropski del), # Kasai, Kwa (1.950 km) (Zair), # Tigris (1.950 km) (Azija), # Indigirka (1.904 km) (Azija), # Vitim (1.820 km) (Rusija), # Oljokma (1.810 km) (Rusija), # Išim (1.809 km) (Rusija, Kazahstan), # Pečora (1.809 km) (Evropa), # Okavango (1.800 km) (Afrika), # Churchill (1.730 km) (Severna Amerika), # Magdalena (1.730 km) (Južna Amerika), # Senegal (1.730 km) (Afrika), # Volta (1.730 km) (Afrika), # Beni (1.700 km) (Bolivija), # Tobol (1.670 km) (Rusija), # Marañón (1.609 km) (Južna Amerika), # Urugvaj, Urugvay (1.609 km) (Argentina), # Limpopo (1.600 km) (Mozambik, Južnoafriška republika/Zimbabve/Bocvana), # Ohio (1.586 km) (ZDA), # Kolorado (1.560 km) (Severna Amerika), # Podkamena Tunguska (1.550 km) (Rusija), # Kura (1.515 km) (Rusija), # Hatanga (1.510 km) (Rusija), # Juba, Džuba (1.500 km) (Etiopija, Somalija), # Belaja (1.480 km) (Evropa), # Oka (1.480 km) (Rusija), # Liao (1.450 km) (Azija), # Godavari (1.445 km) (Indija), # Dnjester (1.410 km) (Evropa), # Šari, Chari (1.400 km) (Afrika), # Fraser (1.370 km) (Severna Amerika), # Vjatka (1.367 km) (Rusija, evropski del), # Ren (1.320 km) (Evropa), # Severna Dvina (1.310 km) (Evropa), # Kistna (1.290 km) (Azija), # Brazos (1.290 km) (Severna Amerika), # Narmada, Narbada (1.290 km) (Indija), # Parnaíba (1.290 km) (Južna Amerika), # Om (1.259 km) (Rusija), # Rdeča reka, Song Koi (1.210 km) (Azija), # Šilka (1.210 km) (Rusija), # Zeja (1.210 km) (Rusija), # Donec (1.183 km) (Evropa), # Anadir (1.170 km) (Rusija), # Jana (1.170 km) (Rusija), # Elba (1.165 km) (Evropa), # Laba (1.159 km) (Evropa), # Kizilirmak (1.151 km) (Azija), # Desna (1.130 km) (Evropa), # Vičegda (1.130 km) (Rusija), # Atbara (1.120 km) (Sudan) # Otawa (1.120 km) (Kanada), # Cuango, Kwango (1.100 km) (Angola, Zair), # Gambija (1.094 km) (Afrika), # Hwai (1.086 km) (Azija), # Yellowstone (1.080 km) (Severna Amerika), # Tisa (1.070 km) (Evropa), # Visla (1.067 km) (Evropa), # Tennessee (1.049 km) (Severna Amerika), # Athabasca (1.040 km) (Kanada) # Zahodna Dvina, Daugava, (1.020 km) (Evropa), # Loira (1.020 km) (Evropa), # Loara, Loire (1.012 km) (Francija), # Tajo, Tejo (1.008 km) (Portugalska, Španija), # Tisa (966 km) (Madžarska, Srbija), # Onon (953 km) (Mongolija), # Liard (950 km) (Kanada), # Sava (945 km) (Balkanski polotok), # Duero, Douro (925 km) (Španija, Portugalska), # Meuse, Maas (925 km) (Francija, Belgija, Nizozemska), # Odra (909 km) (Poljska), # Kuban (907 km) (Rusija), # Napo (900 km) (Južna Amerika), # Bug (856 km) (Ukrajina, Poljska), # Sena, Seine (776 km) (Francija), # Drava (769 km) (Italija, Avstrija, Slovenija, Hrvaška), # Ravi (700 km) (Indija), # Atrato (665 km) (Kolumbija) # Pad, Po (652 km) (Italija) # Emba (647 km) (Kazahstan), # Siret, Siretul, Seret (624 km) (Romunija), # Berezina (613 km) (Belorusija) # Orontes, Nahr el Asi (571 km) (Sirija), # Olifants, Elefantes (560 km) (Južnoafriška republika, Mozambik), # Mozela, Moselle, Mosel (545 km) (Francija, Nemčija), # Kemijoki (494 km) (Finska), # Dordogne (490 km) (Francija), # Mura (465 km) (Evropa), # Šelda, Schelde, Escaut (439 km) (Belgija), # Saala, Saale (427 km) (Nemčija), # Vardar, Aixios (Axios) (420 km) (Makedonija, Grčija), # Onega (416 km) (Rusija, evropski del), # Adiža, Adige, Etsch (415 km) (Italija) # Tibera, Tevere (406 km) (Italija) # Vienne (372 km) (Francija), # Neckar (367 km) (Nemčija), # Drina (346 km) (Srbija), # Arges (340 km) (Romunija) # Tamiš (340 km) (Srbija), # Ohre, Eger (316 km) (Nemčija, Češka), # Adda (313 km) (Italija) # Loir (311 km) (Francija), # Južna Morava (304 km) (Evropa), # Drim (300 km) (Albanija), # Oise (300 km) (Francija), # Kolpa (296 km) (Slovenija, Hrvaška), # Coig (290 km) (Argentina), # Dyje (282 km) (Češka), # Leine (281 km) (Nemčija), # Hron (276 km) (Slovaška, Madžarska), # Ibar (276 km) (Srbija) # Bosna (271 km) (Bosna in Hercegovina) # Lech (263 km) (Avstrija, Nemčija), # Aube (248 km) (Francija) # Saara, Saar (246 km) (Nemčija), # Arno (241 km) (Italija) # Drweca (238 km) (Poljska), # Ialomita (225 km) (Romunija), # Piava, Piave (220 km) (Italija), # Una (212,5 km) (Hrvaška, Bosna in Hercegovina), # Črna reka, Crna reka (201 km) (Makedonija), # Tay (193 km) (Škotska) # Clyde (160 km) (Škotska), # Avon (155 km) (Anglija) # Tara (144 km) (Črna gora), # Krka (120 km), Gurk (Avstrija), # Krka (111 km) (Slovenija), # Tinto (98 km) (Španija), # Savinja (96 km) (Slovenija), # Piva (93 km) (Črna gora), # Zeta (89 km) (Črna gora), # Odra (83 km) (Hrvaška), # Krka (75 km) (Hrvaška), # Neva (74 km) (Rusija), # Mrežnica (63 km) (Hrvaška), # Velika Krka (~60 km), Nagy Kerka (Slovenija, Madžarska), # Vipava (54 km) (Slovenija), # Dreta (25 km) (Slovenija),

Znane reke (po abecednem redu)


- Aa - več rek v Evropi
- Aar
- Amazonka - najdaljša reka Južne Amerike
- American
- Amu Darja
- Amur - glavna reka vzhodne Sibirije
- Arno - reka skozi Firence
- Čao Fraja - glavna reka Tajske
- Don - glavni pritok Azovskega morja
- Donava - glavna reka jugovzhodne Evrope
- Drava - glavna reka severovzhodne Slovenije
- Evfrat - glavna dvojčna reka Mezopotamije
- Ganges - glavna reka Indije
- Hari Rud
- Huangho, Huang He, Rumena reka - glavna reka Kitajske
- Hudson - glavna reka države New York
- Ind - glavna reka Pakistana
- Jangcekjang, Chang Chiang (Chang Jiang), Modra reka - najdaljša reka Kitajske
- Jenisej - velika reka Sibirije
- Kemijoki - najdaljša reka Finske
- Kolorado, Argentina
- Kolorado, ZDA - glavna reka Ameriškega zahoda
- Kolumbija - glavna reka Pacifiškega severozahoda
- Kolpa - mejna reka Slovenijo in Hrvaško
- Krka - glavna reka jugovzhodne Slovenije
- Kuban - pritok Azovskega morja
- Lena - glavna reka severovzhodne Sibirije
- Loara, Loire - najdaljša reka Francije
- Lukuga - edina odtočna reka Tanganjiškega jezera
- Magdalena - glavna reka Kolumbije
- Maina - pomembna reka Nemčije
- Mekong - glavna reka Jugovzhodne Azije
- Misisipi - glavna reka osrednjih ZDA
- Missouri - glavna reka Velikih nižin
- Murray - glavna reka jugovzhodne Avstralije
- Niger - glavna reka zahodne Afrike
- Nil - najdaljša reka Sveta
- Ob - velika reka Sibirije
- Odra
- Ohio - najdaljša reka med zvezno državo Misisipi in Apalači
- Orinoko, Rio Orinoco - glavna reka Venezuele
- Orontes, Nahr el Asi - najdaljša reka Sirije
- Pad - glavna reka Italije
- Reka svetega Lovrenca, Saint Lawrence - odvodni kanal Velikih jezer
- Ren - glavna reka severozahodne Evrope
- Rio Grande - mejna reka med ZDA in Mehiko
- Rona, Rodan - glavna reka južne Francije
- Ruzizi - glavna pritočna reka Tanganjiškega jezera
- Sava - najdaljša reka Slovenije
- Savinja - glavna reka osrednje Slovenije
- Soča - lepa obmejna reka Slovenije in Italije
- Sena - reka skozi Pariz
- Snake - največji pritok Kolumbije v državi Washington
- Tay - najdaljša reka Škotske
- Temza - reka skozi London
- Tibera - reka skozi Rim
- Tigris - glavna dvojčna reka Mezopotamije
- Visla - glavna reka Poljske
- Volga - glavna reka Rusije
- Zair, Kongo - glavna reka osrednje Afrike
- Zambezi - glavna reka jugovzhodne Afrike

Izmišljene reke


- Stiks - mitološka reka v grškem podzemlju

Glej tudi


- seznam vodnih poti
- seznam evropskih rek
  - vodne poti Združenega kraljestva
- seznam azijskih rek
- seznam afriških rek
- seznam avstralskih rek
- seznam rek Amerik
- seznam slovenskih rek
- seznam rek Oceanije
- seznam besedoslovij rečnih imen

Glej tudi


- estuarij, meander, pomladitev rek, prepletajoča se reka, rečna mreža, rečni pretok, regulacija reke, vadi, vršaj, slap.
- ja:川 ko:강 ms:Sungai simple:River th:แม่น้ำ zh-min-nan:Hô

Atlantski ocean

Atlántski oceán, imenovan krajše tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine. Ime oceana izhaja iz grške mitologije in pomeni »Atlasovo morje«. Atlas Atlantski ocean od severa proti jugu napolnjuje razvlečen bazen v obliki črke S, ki ga ob ekvatorialnih protitokovih na približno 8° severne dolžine lahko razdelimo na Severni in Južni Atlantski ocean. Ocean, ki ga na zahodu omejujeta Severna in Južna Amerika na vzhodu pa Evropa in Afrika, je prek Arktičnega oceana na severu in Drakeovim prehodom na jugu povezan s Tihim oceanom; umetno pa od leta 1914 tudi prek plovne poti skozi Panamski prekop. Na vzhodu razmejitvena črta med Atlantskim in Indijskim oceanom poteka na 20° vzhodne širine. Meja z Arktičnim oceanom poteka po lomljeni črti od Grenlandije do najjužnejših delov Svalbarda in nazaj na sever do Norveške. Atlantski ocean pokriva okoli 20 % površine Zemlje in je po velikosti drugi za Tihim oceanom. Skupaj s sosednjimi morji obsega površino okoli 106.450.000 km²; brez njih pa 82.362.000 km². Površina kopnega, katerega reke se stekajo v Atlantski ocean, je dvakrat tolikšna kot površina kopnega, ki napaja Tihi in Indijski ocean skupaj. Prostornina Atlantskega oceana skupaj s sosednjimi morji je 354.700.000 km³, brez njih pa 323.600.000 km³. Povprečna globina Atlantika in sosednjih morij je 3.332 m; brez njih celo 3.926 m. Najgloblja točka, 8.605 m, se nahaja v Portoriškem jarku. Širina Atlantskega oceana se giblje med 2.848 km med Brazilijo in Liberijo, do okoli 4.830 km med ZDA in severno Afriko. Obala Atlantskega oceana je razvejena, s številnimi zatoki, zalivi in morji. Ti vključujejo Karibsko morje, Mehiški zaliv, Zaliv Sv. Lovrenca, Sredozemsko morje, Črno morje, Severno morje, Baltsko morje, Norveško-Grenlandsko morje in Weddellovo morje. Druga značilnost tega oceana je relativno majhno število otokov. Med bolj znanimi so Svalbard, Grenlandija, Islandija, Rockall, Velika Britanija, Irska, Veliki in Mali Antili, Fernando de Noronha, Azori, Madeira, Kanarski otoki, Zelenortski otoki, Bermuda, Karibi, Ascension, Sveta Helena, Tristan da Cunha, Falklandski otoki in Južna Georgia. Kategorija:Oceani
- als:Atlantik ja:大西洋 ko:대서양 simple:Atlantic Ocean th:มหาสมุทรแอตแลนติก zh-min-nan:Tāi-se-iûⁿ

Kategorija:Gambija

Ta kategorija zajema članke o Gambiji. Kategorija:Države ja:Category:ガンビア ko:분류:감비아

Rettungsfolter

Rettungsfolter bezeichnet einen strafbaren Tatbestand, bei dem ein Tatverdächtiger durch Folter zu einem Geständnis, das letztlich auf die Befreiung der unversehrten Geisel(n) abzielt, gezwungen werden soll. Der Begriff entstammt der Diskussion um die Entführung des elf-jährigen Jakob von Metzler in Frankfurt am Main. Der damalige Vizepräsident der Frankfurter Polizei Wolfgang Daschner hatte angeordnet, dem mutmaßlichen (und, wie sich später heraus stellte, tatsächlichen) Entführer, dem Studenten der Rechtswissenschaften Magnus Gäfgen, Folter anzudrohen, um den Aufenthaltsort des Opfers zu erfahren. Der Strafrechtsexperte Professor Reinhard Merkel sprach in diesem Zusammenhang von „Rettungsfolter“ und forderte Straffreiheit für Polizisten in ähnlichen Situationen, woraus sich eine heftig geführte Debatte um das Thema entspann. Der Ausdruck war ein Kandidat für das Unwort des Jahres 2004. Kategorie:Folter

narty we francji last minute egipt teksty narty szwajcaria konsultant slubny










































:: RELATED NEWS ::
Juristentag
Unter Juristentag wird der regelmäßig stattfindende Kongress deutscher Juristen verstanden. Er wurde 1860 gegründet und ist mittlerweile als Verein unter dem Namen "Deutscher Juristentag e.V." gefasst. Er tritt alle zwei Jahre in einer anderen deutschen Stadt zusammen. Ziel des Juristentages ist die Fortentwicklung des Rechts. Der letzte Juristentag fand im September 2004

Ertragswertverfahren
Das Ertragswertverfahren ist ein Verfahren zur Bewertung bebauter Grundstücke.

Anwendungsgebiete

Das Ertragswertverfahren kommt in der Hauptsache bei ertragbringenden (d. h. der am freien Markt der Vermietung/Verpachtung dienenden) Immobilien zur Anwendung, wie zum Beispiel:
- Mietwohngrundstücke (Mehrfamilienhäuser)
- Geschäftsgrundstücke (Büro- und Geschäftshäuser, Einkaufszentren)
- Gemischt genutzte Grunds
FRET
FRET (Fluorescence resonance energy transfer oder auch Förster resonance energy transfer) ist ein 1946 von Theodor Förster entdeckter Prozess, bei dem Energie eines angeregten Fluoreszenzfarbstoffs (Donor-Fluorophor) strahlungsfrei auf einen zweiten Fluoreszenzfarbstoff (Akzeptor-Fluorophor) übertragen werden kann. Da die Intensität des FRET unter anderem vom Abstand dieser beiden Fluorophore abhängt, hat sich die Nu
Ehrenbürg
Die 532 Meter hohe Ehrenbürg (Walberla), welche sich im Eigentum der Ortschaft Kirchehrenbach befindet, ist ein Zeugenberg mit Doppelgipfel im Vorland der der Fränkischen Schweiz mit Ausblick ins Wiesenttal. Offiziell ist das Walberla nur der 523 m hohe nördliche Gipfel, während der südliche Rodenstein (alt auch B
Schaumkräuter
Die Schaumkräuter (Cardamine) bilden eine Gattung der Kreuzblütengewächse (Brassicaceae). Am Stängel kommen häufig weiße Schaumklümpchen vor, in denen die grünen Larven der Schaumzikade (Philaenus spumarius) leben. Das Insekt saugt aus der Pflanze Saft, der durch die Atemluft schaumig aufgetrieben wird.

All Rights Reserved 2005 wikimiki.org