:: wikimiki.org ::

9. December

9. december

9. december je 343. dan leta (344. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 22 dni.

Dogodki

- 1824 - perujska mornarica pri Ayacuchu premaga špansko
- 1888 - Herman Hollerith namesti računsko napravo v Ameriškem obrambnem ministrstvu
- 1940 - začetek britanske ofenzive v Egiptu in Libiji
- 1941:
- - Francija in Japonska podpišeta vojaški sporazum v Indokini
- - japonske enote se izkrcajo na otočju Gilbert
- - Hitler ukaže uničiti mornarico ZDA
- - Svobodna Francija napove vojno Japonski
- - gestapo izsledi člane vodstva narodnoosvobodilnega gibanja za Slovenijo
- 1943 - XIV. divizija napade Kočevje
- 1961 - končano sojenje nacističnemu voditelju Adolfu Eichmannu v Izraelu
- 1961 - Tanganjika postane neodvisna država
- 1961 - v Mariboru prvič zaseajo predstavniki Združenja visokošolskih zavodov, kar pozneje pripelje do ustanovitve Univerze v Mariboru
- 1967 - Nicolae Ceauşescu postane voditelj Romunije
- 1968 - Douglas Engelbart javno predstavi pionirski hipertekstni sistem
- 1987 - velika delavska stavka v Litostroju (Ljubljana)
- 1992 - princ Charles in Diana oznanita namero o sporazumni ločitvi

Rojstva

- 1508 - Regnier Gemma Frisius, flamski matematik, kozmograf, kartograf, zdravnik, astronom († 1555)
- 1608 - John Milton, angleški pesnik († 1674)
- 1717 - Johann Joachim Winckelmann, arheolog, umetnostni zgodovinar († 1768)
- 1742 - Carl Wilhelm Scheele, švedski kemik († 1786)
- 1868 - Ivan Regen, slovenski biolog († 1947)
- 1868 - Fritz Haber, nemški kemik, nobelovec 1918 († 1934)
- 1871 - Fran Govekar, slovenski pisatelj, dramatik († 1949)
- 1886 - Clarence Birdseye, ameriški izumitelj, poslovnež († 1956)
- 1897 - Franc Leskošek Luka, slovenski partizanski poveljnik, politik († 1983)
- 1906 - Grace Brewster Murray Hopper, ameriška pionirka računalništva († 1992)
- 1916 - Issur Danielovitch Demsky - Kirk Douglas, ameriški filmski igralec judovskega rodu
- 1929 - John Cassavetes, ameriški filmski igralec, filmski režiser († 1989)
- 1953 - John Gavin Malkovich, ameriški filmski igralec, filmski režiser
- 1963 - Zurab Žvanija, gruzinski premier († 2005)

Smrti

- 1291 - Sadi, perzijski pesnik]], pisatelj (
- 1213)
- 1437 - Sigismund Luksemburški, rimski cesar (
- 1368)
- 1626 - Salomon de Brosse, francoski arhitekt (
- 1571)
- 1641 - sir Anthonis van Dyck, flamski slikar (
- 1599)
- 1935 - Lafayette Benedict Mendel, ameriški biokemik (
- 1872)
- 1937 - Nils Gustaf Dalén, švedski fizik, nobelovec 1912 (
- 1869)
- 1970 - Artem Mikojan, armenski letalski konstruktor (
- 1905)
- 1971 - Ralph Johnson Bunche, ameriški politolog, diplomat, nobelovec 1950 (
- 1904)

Prazniki in obredi

- dan boja proti korupciji ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 8. december - 10. december - 9. november - 9. januar - seznam vseh dni C09 ja:12月9日 ko:12월 9일 ms:9 Disember simple:December 9 th:9 ธันวาคม

Dan

Dán je ena od različnih enot za čas. Beseda se nanaša na periodo trajanja osvetljenosti dela Zemlje, ko je Sonce nad krajevnim horizontom - t.i. naravni dan ali na celotni dan s temno in svetlo periodo skupaj - t.i. koledarski dan. Različne definicije dneva temeljijo na navideznemu gibanju Sonca po nebu (Sončev dan). Vzrok navideznemu gibanju je vrtenje Zemlje okoli svoje osi, kot tudi kroženje Zemlje na tiru okoli Sonca. Dandanes navadno pravimo, da ima dan 24 ur po 60 minut po 60 sekund, oz. skupaj 86400 sekund. Dan ima lahko tudi 86401 sekundo, če se doda prestopna sekunda oz. teoretično tudi le 86399 sekund, če se prestopna sekunda odvzame, kar se pa v praksi zaenkrat še ni zgodilo.

Glej tudi

- časi od 10 kilosekund do 100 kilosekund
- noč
- danes Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote ja:日 nb:Dag simple:Day

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okoli Sonca. V astronomiji je določeno več vrst let:
- siderično leto (ali zvezdno leto): dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Povprečna dolžina sideričnega leta je: :: 365,256363051 dni za epoho J2000 (1. januar 2000, 12^h zemeljski čas).
- tropsko leto
- anomalistično leto
- ekliptično leto
- julijansko leto
- Gaussovo leto traja 365,2568983 in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še natančneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenemu tiru imel obhodni čas natanko 1 Gaussovega leta.
- Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je: :: B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189
- leto sveta (Anno mundi)

Glej tudi

- koledarsko leto, proračunsko leto, prestopno leto, Sončevo leto. Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote Kategorija:Koledarji ja:年 ms:Tahun simple:Year zh-min-nan:Nî

Gregorijanski koledar

Gregorijánski koledár je koledar, ki ga trenutno uporabljajo v vsem Zahodnem svetu. Koledar je na prošnjo krščanske Cerkve kot predelavo julijanskega koledarja predložil neapeljski zdravnik, astronom in fizik Luigi Ghiraldi Lilio (Alojzij Lilij), sprejel pa ga je 24. februarja 1582 papež Gregor XIII. (papež 1572-1585), po katerem se koledar tudi imenuje. Listino o sprejetju so zaradi papeža opremili z letnico 1581, tako da se je leto 1582 začelo marca. Dolžina srednjega leta v julijanskem koledarju je bila prevelika, kar je povzročalo, da je pomladno enakonočje nastopalo vse kasneje v koledarskem letu. Podobno je nastopal tudi Božič. Astronomsko gledano, gregorijanski koledar ni bila najboljša izbira (kar je na primer vedel Nikolaj Kopernik), tedaj pa je obstajalo že nekaj koledarjev, ki so bili še natančnejši - na primer Hajamov Sončev koledar. Julija leta 1475 se je Regiomontan odzval vabilu papeža Siksta IV. (papež 1471-1484) in odšel v Rim, da bi pomagal pri spremembi obstoječega julijanskega koledarja, a je leto zatem umrl, ko je bil na vrhu svoje ustvarjalnosti. Če bi živel dlje, prav gotovo ne bi julijanskega koledarja popravili tako površno, saj je bila tedaj to ena od glavnih nalog dobrih astronomov.

Natančnost

Gregorijanski koledar izboljša približek z izpustitvijo 3. julijanskih prestopnih dni v vsakem 400. letu kjer je povprečna dolžina leta 365,2425 srednjih Sončevih dni z napako okoli 1. dneva vsakih 3000 let glede na srednje tropsko leto in manj kot polovično napako glede na tropsko leto pomladnega enakonočja 365,2424 dni.

Glej tudi

- proleptični gregorijanski koledar. Kategorija:Koledarji als:Gregorianischer Kalender ja:グレゴリオ暦 ko:그레고리력 ms:Kalendar Gregory simple:Gregorian calendar th:ปฏิทินเกรกอเรียน

1824

Stoletja: 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje Desetletja: 1770. 1780. 1790. 1800. 1810. - 1820. - 1830. 1840. 1850. 1860. 1870. Leta: 1819 1820 1821 1822 1823 - 1824 - 1825 1826 1827 1828 1829 ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 7. februar - sir William Huggins, angleški učenjak, astronom († 1910)
- 16. februar - Peter Kozler, slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf, politik († 1879)
- 2. marec - Bedřich Smetana, češki skladatelj († 1884)
- 12. marec - Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik († 1887)
- 26. junij - sir William Thomson lord Kelvin, škotski fizik, inženir († 1907)
- 4. september - Anton Bruckner, avstrijski skladatelj († 1896) Smrti
- 26. maj - Capel Lofft, angleški pisatelj (
- 1751) Glej tudi 0-1824 ko:1824년 ms:1824 simple:1824

Peru

Peru je obmorska država v zahodni Južni Ameriki, ki na severu meji na Ekvador in Kolumbijo, na vzhodu na Brazilijo in Bolivijo, na jugu na Čile, ter na zahodu na Tihi ocean. Kategorija:Države
- ja:ペルー ko:페루 ms:Peru simple:Peru th:ประเทศเปรู zh-min-nan:Perú

1888

Stoletja: 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje Desetletja: 1830. 1840. 1850. 1860. 1870. - 1880. - 1890. 1900. 1910. 1920. 1930. Leta: 1883 1884 1885 1886 1887 - 1888 - 1889 1890 1891 1892 1893 ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 17. oktober - Paul Isaac Bernays, švicarski matematik, logik († 1977) Smrti
- 24. avgust - Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik, fizik (
- 1822) Glej tudi 0-1888 ko:1888년 ms:1888 simple:1888 th:พ.ศ. 2431

1940.

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1890. 1900. 1910. 1920. 1930. - 1940. - 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. Leta: 1940 1941 1942 1943 1944 1945 1945 1947 1948 1949 D-01940. ja:1940年代 ko:1940년대 simple:1940s

Združeno kraljestvo

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske obsega Veliko Britanijo (Anglijo, Škotsko in Wales) in Severno Irsko. Nahaja se takoj za severozahodno obalo celinske Evrope, obkroženo s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom. Pod suverenostjo Združenega kraljestva, čeprav ne njegov del, so tudi kronske odvisnosti Kanalskih otokov in otok Man in številne angleške kolonije.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Združenega kraljestva Škotska in Anglija sta obstajali vsaka zase kot enotni entiteti od 10. stoletja dalje. Wales je bil pod nadzorom Anglije od leta 1284 dalje (glej Statute of Rhuddlan) in je z listino o uniji 1536 postal del Kraljevine Anglije. Kralj Karel I. je leta 1649 izgubil vojno s parlamentom in bil obglavljen. Anglija je postala republika, ki jo je v letih 1653 do 1658 vodil Cromwell. Leta 1660 je kraljevino obnovil kralj Karel II., ki mu je leta 1685 sledil Jakob II. Slavna revolucija leta 1688 ga je pregnala brez prelivanja krvi. Nato so si sledili na prestolu Viljem III. leta 1689, Ana leta 1702 in Jurij I. leta 1714. Leta 1707 sta se združili Anglija in Škotska. Sprejeli so številne odloke in listine, ki so uvedli ločitev treh vej oblasti ter uveljavili pravice državljanov in omejili oblast vladarja. Z listino o uniji sta se leta 1707 Anglija in Škotska, ki sta že od leta 1603 imeli skupnega monarha, dogovorili za trajno zvezo, imenovano »Kraljevina Velika Britanija«. Do združitve je prišlo v času, ko je bila Škotska na robu gospodarskega zloma, in med širšim prebivalstvom ni uživala naklonjenosti. Listina o uniji 1800 je v skupno državo z imenom »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske« združila Kraljevino Veliko Britanijo s Kraljevino Irsko – slednja je postopno prehajala pod angleški nadzor med leti 1169 in 1691. Tudi ta združitev ni bila priljubljena, saj je do nje prišlo neposredno po neuspeli združeni irski vstaji leta 1798. Tako kot pri združitvi leta 1707 je bil nereprezentativen parlament podkupljen in prisiljen v lastno razpustitev. Leta 1922 je bila po trpkih bojih, katerih posledice se čutijo še danes, z angleško-irskim sporazumom Irska razdeljena na dve enoti, samostojno Republiko Irsko ter Severno Irsko. Skladno z določili sporazuma je Severna Irska, ki jo sestavlja šest od devetih grofij irske province Ulster, nemudoma optirala za izstop iz neodvisne države in ostala del Združenega kraljestva. Uradno je bilo ime spremenjeno v »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske« leta 1927, s čimer je bil priznan odhod večine Irske. Združeno kraljestvo, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma in parlamentarne demokracije. V času svojega največjega obsega se je Britanski imperij raztezal prek četrtine površine Zemlje. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo. Združeno kraljestvo je previdno pri tehtanju stopnje svoje integracije s celinsko Evropo. Kljub članstvu v Evropski uniji se zaradi notranjepolitičnih razlogov in vladine presoje gospodarskih pogojev ni odločilo za prevzem skupne valute evro. Druga odprta tema je ustavna reforma. Lordska zbornica je že dlje časa predmet reform, leta 1999 pa je Škotska ponovno izvolila svoj parlament. Istega leta sta bili vzpostavljeni tudi skupščini Walesa in Severne Irske. Po raziskavah javnega mnenja večina prebivalstva navkljub nedavnim kontroverznostim močno podpira monarhijo, saj ob 10% neopredeljenih podpira Britansko republikansko gibanje le 15-25% prebivalstva. Združeno kraljestvo je član Britanskega Commonwealtha, skupnosti držav, nastalih na ozemlju nekdanjega Britanskega imperija, ter zveze NATO. Je tudi stalni član varnostnega sveta OZN z možnostjo veta in ena izmed manj kot 20 jedrskih sil na svetu.

Glej tudi

- monarhi;
- Zgodovina Britanije;
- Zgodovina Anglije;
- Zgodovina Irske;
- Zgodovina Škotske;
- Zgodovina Walesa
- Oborožene sile Združenega kraljestva Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE Kategorija:Koalicija voljnih ja:イギリス ko:영국 ms:United Kingdom simple:United Kingdom th:สหราชอาณาจักร zh-min-nan:Liân-ha̍p Ông-kok

Libija

Velika socialistična ljudska libijska arabska džamahirija ali Libija (arabsko: ليبيا) je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo. Glavno libijsko mesto je Tripoli. V antični grščini je bilo zemljepisno ime Libija uporabljano v širšem pomenu in je obsegalo vso Severno Afriko zahodno od Egipta. Trije tradicionalni deli te države so bili Tripolitanija, Fezan in Kirenajka. V grški mitologiji je Dido prišla iz Libije.

الجماهيرية العربية الليبية الشعبية الإشتراكية
al-Džamāhīrījah al-^cArabīja al-Lībījah aš-Ša^cbījah al-Ištirākījah

Dido
(podrobno)

Bratski vodja revolucije

Moamer Al Gadafi

Predsednik

Zentani Muhamed az-Zentani

Površina
- Skupno

16. na svetu
1.759.540 km²

Prebivalstvo
- Skupno (Leto)
- Gostota

103. na svetu
5.499.074
3,1/km²

Valuta

libijski dinar

Časovni pas

UTC+3

Neodvisnost
- Razglašena

(od Italije)
24. december 1951

Državna himna

Allahu Akbar

Vrhnja internetna domena

.ly

Nacionalna klicna koda

218

Kategorija:Države
- ja:リビア ko:리비아 ms:Libya th:ประเทศลิเบีย zh-min-nan:Libya

1941

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1890. 1900. 1910. 1920. 1930. - 1940. - 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. Leta: 1936 1937 1938 1939 1940 - 1941 - 1942 1943 1944 1945 1946 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Dogodki:

Rojstva

- 14. januar - Milan Kučan, slovenski politik, državnik
- 26. januar - Scott Glenn, ameriški filmski igralec
- 7. februar - James Roger Prior Angel, ameriški astronom
- - Abdalah Jusuf Azam, jordanski terorist († 24. november 1989)

Smrti

- 11. januar - Emanuel Lasker, nemški šahist, matematik, filozof, šahovski svetovni prvak 1894-1921 (
- 1868)
- 28. februar - Alfonz XIII., španski kralj (
- 1886)
- 13. april - Annie Jump Cannon, ameriška astronomka (
- 1863)
- 4. junij - kajzer Viljem II., pruski kralj in nemški cesar (
- 1859)
- 26. julij - Henri Léon Lebesgue, francoski matematik (
- 1875)
- 7. avgust - Rabindranath Tagore, indijski pesnik, nobelovec 1913 (
- 1861)
- 18. november - Walther Hermann Nernst, nemški fizik, kemik (
- 1864)
- 11. december - Charles-Emile Picard, francoski matematik (
- 1856)
- 29. december - Tullio Levi-Civita, italijanski matematik (
- 1873) 0-1941 ja:1941年 ko:1941년 ms:1941 simple:1941 th:พ.ศ. 2484

Japonska

Japonska (Nippon/Nihon 日 (Sonce) 本 (koren/izvor), dobesedno »izvir Sonca«) je otoška država na Daljnem Vzhodu med Pacifiškim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od korejskega polotoka. Japonska je znana tudi kot Dežela vzhajajočega sonca. Japonsko sestavlja veriga otokov; največji med njimi so, od juga proti severu: Kjušu (九州), Šikoku (四国), Honšu (本州, največji otok), in Hokaido (北海道).

Regije

Japonska je razdeljena na več regij. Honšu, največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet (ali več) regij. Ostali otoki so smatrani kot samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
- Hokkaido - večji mesti sta Sapporo in Hakodate.
- Honšu:
- Regija Tohoku - na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti Sendai in Fukušima.
- Regija Kanto - mesta Tokio, Kawasaki, Yokohama, Yokosuka. Vključuje tudi prefekture Gunma, Saitama, Čiba, Točigi in Ibaraki.
- Čubu - hribovita srednja regija na področju Japonskih Alp. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje Hokuriku, na Pacifik pa meji regija Tokai. Večji mesti v regiji Hokuriku sta Niigata in Kanazawa, v regiji Tokai pa Nagoya (četrto največje japonsko mesto) in Šizuoka.
- Regija Kinki oz. Kansai - starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti Osaka, Kyoto, Kobe, Nara in Wakayama; vštevši prefekturo Šiga.
- Čugoku - z mesti Hirošima in Okayama.
- Šikoku - najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta Matsuyama in Takamatsu.
- Kjušu - najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so Fukuoka, Kitakjušu in Nagasaki.
- Okinava - delno tropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti Tajvanu. Edino večje mesto je Naha.

Prefekture

Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade. Od severa proti jugu si sledijo:

- 1.Hokkaido
- 2.Aomori
- 3.Iwate
- 4.Miyagi
- 5.Akita
- 6.Yamagata
- 7.Fukušima
- 8.Ibaraki
- 9.Prefektura Točigi
- 10.Gunma
- 11.Saitama
- 12.Čiba

- 13.Tokio
- 14.Kanagawa
- 15.Niigata
- 16.Toyama
- 17.Išikava
- 18.Fukui
- 19.Jamanaši
- 20.Nagano
- 21.Gifu
- 22.Šizuoka
- 23.Aiči
- 24.Mie

- 25.Šiga
- 26.Kyoto
- 27.Osaka
- 28.Hyogo
- 29.Nara
- 30.Wakayama
- 31.Tottori
- 32.Šimane
- 33.Okayama
- 34.Hirošima
- 35.Jamaguči
- 36.Tokušima

- 37.Kagawa
- 38.Ehime
- 39.Koči
- 40.Fukuoka
- 41.Saga
- 42.Nagasaki
- 43.Kumamoto
- 44.Oita
- 45.Miyazaki
- 46.Kagošima
- 47.Okinava

Teritorijalna vprašanja

Japonska nima razrešenih ozemeljskih vprašanj, ki se nanašajo na japonske otoke pred 2. svetovno vojno. To so štirje južni otoki iz verige Kurilskih otokov (ki spadajo pod Rusko administracijo), Skalovje Liancourt (korejsko: Dokdo, japonsko: Takešima), ki spadajo pod Korejsko administracijo - in Otočje Senaku (kitajščina: Diaoyutai), ki si ga lastita tako Tajvan kot Kitajska. Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju morskih in drugih naravnih bogastev, ki lahko služijo kot rezerve (zemeljski plin in nafta).

Glej tudi

- Japonski zlogovni abecedi hiragana in katakana.
- Iroha, japonska zlogovna abeceda v obliki pesmi.

Kategorija:Države
- Kategorija:Otoki Kategorija:Koalicija voljnih als:Japan ja:日本 ko:일본 ms:Jepun simple:Japan th:ประเทศญี่ปุ่น zh-min-nan:Ji̍t-pún

Japonska

Regije

Prefekture

Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade. Od severa proti jugu si sledijo:

- 1.Hokkaido
- 2.Aomori
- 3.Iwate
- 4.Miyagi
- 5.Akita
- 6.Yamagata
- 7.Fukušima
- 8.Ibaraki
- 9.Prefektura Točigi
- 10.Gunma
- 11.Saitama
- 12.Čiba

- 13.Tokio
- 14.Kanagawa
- 15.Niigata
- 16.Toyama
- 17.Išikava
- 18.Fukui
- 19.Jamanaši
- 20.Nagano
- 21.Gifu
- 22.Šizuoka
- 23.Aiči
- 24.Mie

- 25.Šiga
- 26.Kyoto
- 27.Osaka
- 28.Hyogo
- 29.Nara
- 30.Wakayama
- 31.Tottori
- 32.Šimane
- 33.Okayama
- 34.Hirošima
- 35.Jamaguči
- 36.Tokušima

- 37.Kagawa
- 38.Ehime
- 39.Koči
- 40.Fukuoka
- 41.Saga
- 42.Nagasaki
- 43.Kumamoto
- 44.Oita
- 45.Miyazaki
- 46.Kagošima
- 47.Okinava

Teritorijalna vprašanja

Glej tudi

- Japonski zlogovni abecedi hiragana in katakana.
- Iroha, japonska zlogovna abeceda v obliki pesmi.

Kategorija:Države
- Kategorija:Otoki Kategorija:Koalicija voljnih als:Japan ja:日本 ko:일본 ms:Jepun simple:Japan th:ประเทศญี่ปุ่น zh-min-nan:Ji̍t-pún

Vojaške enote

Vojaške enote so organizirane skupine vojakov, ki so namenjene taktičnemu bojevanju in so sposobne omejenega samostojnega delovanja. Izraza vojaške enote in vojaške formacije se večinoma uporabljata kot sopomenki, a vojaške enote postaje vse bolj prevladujoč izraz.

Vrste vojaških enot

- Bojna skupina
- Odred
- Četa
- Baterija
- Vod
- Oddelek
- Ognjena ekipa Kategorija:Vojaštvo
-

Vojna

"Vôjna je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti), gibanja, države in združenja držav, kontinuirano in organizirano na vseh straneh borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije." : Anton Bebler...

Ostale definicije vojne

- "... tekmovanje ob uporabi sile."
- : M.T. Cicero

- "... stanje tekmovanja med državama ob uporabi sile."
- : Hugo Grotius

- "... množično pobijanje."
- : Lewis Richardson

- "... nasilni dotik dveh posebnih, toda podobnih teles."
- : Quincy Wright

- "Sodobna vojna je pravno stanje, ki enako omogoča dvem ali več skupinam voditi spopade ob uporabi sile."
- : Quincy Wright, 1942

- "Sodobna vojna je pravno stanje in oblika spopada, v katerem se izraža visoka stopnja pravne enakosti, sovraštva in nasilja v odnosih med organiziranimi človeškimi skupnostmi."
- : Quincy Wright, 1965

- "... seštevek prisilnih ukrepov, s katerimi vsaka vojskujoča se stran skuša drugo podrediti svoji volji."
- : Louis Renault

- "... oborožen spopad med državama za doseganje politične premoči ter s pomočjo sredstev, ki jih dovoljuje mednarodno pravo."
- : Smilja Avramov

- "... spopad kultur oblikovanih kot neodvisna plemena ali narodi."
- : Bronislav Malinovski

- "... kompleksni in intenzivni družbeni spopad, ki ga povzročajo razredna, gospodarska in politična protislovja, in s katerim ob množični uporabi oboroženega boja, skušajo razredi, države, narodi, uresničiti svoje gospodarske in politične smotre. Temeljna vsebina vojne je oboroženi spopad."
- : Vojna enciklopedija, 1975

- "... oborožen in krvav boj med organiziranimi človeškimi skupnostmi, ki ima lastnosti medotičnosti, organiziranosti, omejenosti v prostoru in času ter surovosti."
- : Gaston Bouthoul

- "... večji oborožen spopad, ki izpolnjuje naslednje pogoje: :
- v njo je vpletena več kot ena država :
- prostorsko obsega več kot eno prestolnico ali eno pokrajino (več subjektov) :
- traja več kot 1 leto :
- povzročitev več kot 1000 mrtvih :
- ima pomembne notranje politične posledice (sprememba režima) ali zunajpolitične posledice (aneksija, odcepitev, neodvisnost,…)." : Gaston Bouthoul

- "... mednarodni (meddržavni) oborožen spopad, ki se ga udeleži najmanj ena neodvisna država – članica mednarodne skupnosti, in ki povzroči najmanj tisoč mrtvih."
- : David Singer

- "... oborožen spopad, ki hkrati zadovoljuje naslednja merila: :
- vsaj na eni strani se vojskujejo regularne oborožene sile države ali vlade :
- na obeh straneh je prisoten oborožen boj :
- oboroženi spopad regularnih in/ali partizanskih enot potekajo načrtovano : Istvan Kende

Delitev vojn

Glej tudi

- vojaška operacija
- obramboslovje
- polemologija
- vojna zgodovina
- seznam vojn
- Slovenska osamosvojitvena vojna Kategorija:Vojaška terminologija
- ja:戦争 ms:Peperangan simple:War

Slovenija

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje. Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, ter Evropske unije.

Zgodovina

: Glej glavni članek Zgodovina Slovenije Slovanski predniki današnjih Slovencev so se najverjetneje naselili na ozemlju Slovenije v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država Slovencev in ena prvih slovanskih državnih tvorb. Leta 745 Karantanija izgubi samostojnost in pade pod bavarsko nadoblast, ti pa pozneje postanejo del Frankovske države. Ta si zavzema za pokristjanjevanje prebivalstva. Okoli leta 1000 so napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini ter tudi prvo slovansko narečje, zapisano v latinici. V 14. stoletju pade večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar pozneje postane Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je razdeljeno na pokrajine: Kranjsko, Goriško in Štajersko. V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo. Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južni slovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta botrovali 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija. Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razgl

9. december

Dogodki

Rojstva

Smrti

Prazniki in obredi

Dan

Glej tudi

Leto

Glej tudi

Gregorijanski koledar

Natančnost

Glej tudi

1824

Peru

1888

1940.

Združeno kraljestvo

Zgodovina

Glej tudi

Libija

1941

Dogodki:

Rojstva

Smrti

Japonska

Regije

Prefekture

Teritorijalna vprašanja

Glej tudi

Japonska

Regije

Prefekture

Teritorijalna vprašanja

Glej tudi

Vojaške enote

Vrste vojaških enot

Vojna

Ostale definicije vojne

Delitev vojn

po uporabljenih sredstvih

po vzroku

glede na obseg

po značilnostih

Glej tudi

Slovenija

Zgodovina