Home About us Products Services Contact us Bookmark
:: wikimiki.org ::
Alojz Srebotnjak

Alojz Srebotnjak

Alojz Srebotnjak, slovenski skladatelj in pedagog, 27. junij 1931, Postojna. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1958 v razredu prof. Lucijana Marije Škerjanca končal študij kompozicije, izpopolnjeval pa se je v Rimu (Boris Porrena), v Parizu, Londonu (Peter Racin Fricker) in v Sieni na ustanovi Accademia Musicale Chigiana (Vito Frazzi in Francesco Lavagnino). Med leti 1970 in 2001 je bil redni profesor za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od tedaj pa ima naziv zaslužni profesor. Srebotnjak sodi med najvidnejše skladatelje sodobne slovenske resne glasbe in je avtor obširnega, raznolikega opusa glasbenih del. Zanje je prejel mnogo nagrad, med najpomembnejše sodi tudi Prešernova nagrada za življenjsko delo (1999). Njegova žena je pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak, njegov sin pa Martin Srebotnjak, slovenski režiser.

Glej tudi


- seznam slovenskih skladateljev Srebotnjak, Alojz Srebotnjak, Alojz

Slovenci

Slovénci so evropski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2 milijona), na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v severovzhodni Italiji (100.000), na Avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (50.000), Hrvaški (25.000) in Madžarski (6000). Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci) je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700. Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001). Slovenci spadajo v najsevernejšo skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino. Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

Slovenci v tujini


- Ameriški Slovenci: po popisu iz leta 2000 176.691 Američanov navaja slovensko poreklo ([http://www.census.gov/prod/2004pubs/c2kbr-35.pdf PDF])
- Argentinski Slovenci
- Avstralski Slovenci
- Avstrijski Slovenci
- Italijanski Slovenci
- Kanadski Slovenci
- Madžarski Slovenci

Glej tudi


- demografija Slovenije,
- seznam Slovencev
- seznam Slovanov
- seznam ljudstev
- seznam plemiških družin na slovenskem Kategorija:Narodi
- ko:슬로베니아인

Pedagog

Pedagog je oseba, ki deluje na področju pedagogike.

Glej tudi


- seznam pedagogov
- klavirski pedagogi
- šola Kategorija:Pedagogika
-

27. junij

27. junij je 178. dan leta (179. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 187 dni.

Dogodki


- 1709 - Peter Veliki v bitki pri Poltavi premaga enote švedskega kralja Karla XII.
- 1759 - James Woolfe začne oblegati Québec
- 1893 - zlom newyorške borze
- 1898 - Joshua Slocum prvi sam obpluje svet
- 1905 - upor na ladji Potemkin
- 1940 - francoska vlada se preseli v Vichy
- 1941:
  - - Madžarska napade ZSSR
  - - ustanovitev glavnega štaba NOPO Jugoslavije
- 1943 - v Bazo 21 prispe zavezniška vojaška misija pod vodstvom kanadskega majorja Williama Jonesa
- 1944 - partizani v rudniku svinca in cinka Rabelj (danes v Italiji) razstrelijo črpalke in za več dni zaustavijo delo
- 1950 - ZDA sklenejo poslati svoje čete v korejsko vojno
- 1950 - KPJ namesto centralističnega planiranja uvede samoupravljanje
- 1953 - Joseph Laniel postane francoski premier
- 1954 - v Obninsku pri Moskvi začne obratovati prva jedrska elektrarna
- 1957 - orkan Audrey zahteva 500 žrtev v Louisiani in Teksasu
- 1967 - v Enfieldu (London) začne delovati prvi bankomat
- 1969 - začetek spopadov med policisti in homoseksualci v New Yorku
- 1977 - Džibuti postane neodvisna država
- 1984 - Pierre Elliott Trudeau prejme Einsteinovo nagrado za mir
- 1985 - Route 66 preneha biti uradna cesta
- 1986 - Mednarodno sodišče razsodi, da je ameriška pomoč gibanju Contras v Nikaragvi v nasprotju z mednarodnim pravom
- 1991 - začetek slovenske desetdnevne vojne
- 1991 - ameriška mornarica bombardira sedež iraške obveščevalne službe zaradi priprav na atentat na predsednika Georga Busha st. med obiskom v Kuvajtu
- 2001 - Mednarodno sodišče razsodi, da so ZDA v primeru LaGrand kršile dunajsko konvencijo

Rojstva


- 1682 - Karel II., švedski kralj († 1718)
- 1801 - George Biddell Airy, angleški astronom, matematik († 1892)
- 1806 - Augustus De Morgan, škotski matematik, logik, filozof († 1871)
- 1838 - Paul von Mauser, nemški industrialec, razvijalec orožja († 1914)
- 1850 - Patrick Lafcadio Hearn, irsko - grški pisatelj († 1904)
- 1862 - Janez (Johann) Puch, slovensko - avstrijski inženir, industrialec († 1914)
- 1869 - Hans Spemann, nemški embriolog, nobelovec 1935 († 1941)
- 1869 - Emma Goldman, rusko - ameriška anarhistka, feministka judovskega rodu († 1940)
- 1872 - Heber Doust Curtis, ameriški astronom († 1942)
- 1875 - Gojmir Gregor Krek, slovenski skladatelj († 1942)
- 1880 - Helen Adams Keller, ameriška pisateljica, aktivistka († 1968)
- 1882 - Eduard Spranger, nemški filozof, psiholog, pedagog († 1963)
- 1930 - Henry Ross Perot, ameriški poslovnež, politik
- 1932 - Anna Moffo, ameriška sopranistka italijanskega rodu
- 1941 - Krzysztof Kieślowski, poljski filmski režiser († 1996)
- 1955 - Isabelle Yasmine Adjani, francoska filmska igralka alžirsko - turško - nemškega rodu
- 1977 - Raúl González Blanco, španski nogometaš

Smrti


- 1194 - Sancho VI., navarski kralj (
- ????)
- 1458 - Alfonz V., arogonsko neapeljski kralj (
- 1396)
- 1574 - Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj, umetnostni zgodovinar (
- 1511)
- 1794 - Wenzel Anton von Kaunitz-Rietberg, avstrijski državnik (
- 1711)
- 1831 - Marie-Sophie Germain, francoska matematičarka (
- 1776)
- 1844 - Joseph Smith mlajši, ameriški mormonski pridigar (
- 1805)
- 1917 - Dragutin Dimitrijević - Apis, srbski častnik (
- 1876)
- 1957 - Malcolm Lowry, angleški pisatelj (
- 1909)
- 1960 - Ivan Matetić-Ronjgov, hrvaški skladatelj (
- 1880)
- 2001 - Jack Uhler Lemmon III., ameriški filmski igralec (
- 1925)
- 2001 - Tove Marika Jansson, finska pisateljica (
- 1914)

Prazniki in obredi


- ZDA - dan testiranja okuženosti s HIV
- Slovenija - dan slovenske policije ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 26. junij - 28. junij - 27. maj - 27. julij - seznam vseh dni 627 ja:6月27日 ko:6월 27일 ms:27 Jun simple:June 27 th:27 มิถุนายน

Postojna

Postojna je ena od občin v Republiki Sloveniji. Postojna se je od leta 1918 do 1945 pred priključitvijo Primorja matični domovini v italijanščini imenovala Postumia.

Zunanje povezave


- [http://www.postojna.si/ Postojna], uradna stran občine.
- [http://www.zmaj-ma-mlade.com/ Festival Zmaj 'ma mlade], poletni kulturni festival v Postojni ja:ポストイナ

1958

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1900. 1910. 1920. 1930. 1940. - 1950. - 1960. 1970. 1980. 1990. 2000. Leta: 1953 1954 1955 1956 1957 - 1958 - 1959 1960 1961 1962 1963 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 2. oktober - Gvineja postane neodvisna država Rojstva
- 15. april - Benjamin Zephaniah, angleški pisatelj, glasbenik, pesnik duba
- 21. avgust - Alan Geder, slovenski častnik Smrti
- 12. februar - Douglas Rayner Hartree, angleški matematik, fizik (
- 1897)
- 26. julij - Iven Carl »Kinch« Kincheloe mlajši, ameriški vojaški pilot (
- 1928)
- 22. september - Izidor Cankar, slovenski umetnostni zgodovinar, pisatelj (
- 1886) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1958 ja:1958年 ko:1958년 simple:1958 th:พ.ศ. 2501

Lucijan Marija Škerjanc

Lucijan Marija Škerjanc, slovenski skladatelj, pianist, dirigent, pedagog, muzikolog, glasbeni pisec,
- 17. december 1900, Gradec, † 27. februar 1973, Ljubljana. Škerjanc je bil osrednja slovenska glasbena osebnost v 20. stoletju. V Ljubljani je maturiral, glasbo pa je študiral v Pragi, na Dunaju (prof. Joseph Marx), v Parizu (Schola coantorum) in v Baslu (Felix Weingartner). Poučeval je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in bil med letoma 1946 in 1947 njen dekan (tedaj je bil naziv rektor). Vzgojil je vrsto vidnih slovenskih skladateljev, predvsem pa je s svojim teoretskim delom bogatil tako slovensko kot jugoslovansko glasbeno srenjo. Prejel je štiri Prešernove nagrade (1947, 1948, 1850 in 1971). Od 6. decembra 1949 je bil redni član SAZU.

Teoretska dela


- Kompozicija
- Harmonija
- Kontrapunkt in fuga
- Instrumentacija
- Glasbeni slovarček
- Glasbeno oblikoslovje
- Kompozicijska tehnika Jakoba Petelina Gallusa
- Od Bacha do Šostakoviča, koncertni vodnik
- Anton Lajovic, biografija
- Jurij Mihevec, biografija
- Emil Adamič, biografija
- ...

Glasbeni opus

Simfonična glasba


- 5 simfonij (1933, 1940, 1941, 1943 (Simfonija št. 4 je za godalni orkester) in 1943).
- Gazele, za orkester; na predlogo F. Prešerna (1950)
- Simfonična žalna glasba (1942)
- Mala suita (1956)
- Problemi (1958)
- Klavirski koncert (1950)
- Violinski koncert (1944)
- Koncert za fagot in orkester (1952)
- Koncert za harfo in orkester (1955)
- Koncert za klarinet in orkester (1960)
- Koncert za rog in orkester (1962)
- Concertino za klarinet in orkester (1949)
- Koncertni allegro za violončelo in orkester (1947)
- Koncertna rapsodija za violino in orkester, tudi 4 ditirambične skladbe (1959)
- 4 uverture (Lirična (1925), Slavnostna (1933), Dramatična (1942) in Svečana (1926))

Godalni orkester


- Suita v starem slogu; za godalni kvartet in godalni orkester (1928)
- Preludij za godalni orkester (1928)
- Simfonietta za godala (1958)
- 7 dvanajsttonskih fragmentov za godalni orkester (1959)

Komorna glasba


- 5 godalnih kvartetov (1917, 1921, 1925, 1935 in 1945)
- Godalni kvintet (1950)
- Klavirski trio (1935)
- Trio za flavto, klarinet in fagot (1937)
- Pihalni kvintet (1925)
- Duo za 2 violini (1952)
- 6 liričnih melodij za violončelo in klavir (1954)
- Concertone za 4 violončela (1954)
- 7 etud za violončelo (1961)
- Intermezzo romantique, za violino in klavir
- 2 bagateli za violino in klavir
- 4 ditirambične skladbe (verzija za violino in klavir, 1960)

Klavirska glasba


- Sonata (1956)
- 4 klavirske skladbe (1925)
- Pro memoria (1927)
- 24 diatoničnih preludijev (1936)
- 7 nokturnov (1937)
- 6 improvizacij (1942)
- 12 improvizacij brez teme (1944)
- 6 skladb za eno roko (1945)
- 12 preludijev (1954)
- 10 mladinskih skladb

Scenska glasba


- Snežna kraljica, opera v 5-ih dejanjih, izgubljena (Andersen) (1913)
- Žlahtni meščan (Moliere) (1922)
- Šola za ženske (1945)
- Mnogo hrupa za nič (Shakespeare) (1947)
- Sganarelle ou le Cocu imaginare (Moliere) (1950)
- Versajski impromptu (Moliere) (1950)
- Cyrano de Bergerac (Rostand) (1952)
- Mařenka, balet

Vokalna glasba


- Sonetni venec, kantata (F.Prešeren) (1949)
- De profundis,za glas in komorni orkester
- 55 samospevov
- zborovske skladbe

Filmska glasba

Glej tudi


- seznam slovenskih skladateljev
- Slika slovenskih skladateljev (Saša Šantel) Škerjanc, Lucijan Marija Škerjanc, Lucijan Marija Škerjanc, Lucijan Marija Škerjanc, Lucijan Marija Škerjanc, Lucijan Marija Škerjanc, Lucijan Marija Škerjanc, Lucijan Marija Škerjanc, Lucijan Marija

Rim

Rím (italijansko Roma) je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim. Je eno izmed največjih mest v Evropi z približno dvema milijonoma in pol prebivalcev. Rim je znan tudi kot večno mesto (Città eterna). Razprostira se na bregovih reke Tibere in na okoliških sedmih gričih: Palatino, Aventino, Capitolino, Quirinale, Viminale, Esquilino in Celio. V središču mesta je najmanjša neodvisna država na svetu Vatikan, dom papeža in sedež osrednje oblasti rimskokatoliške cerkve.

Zgodovina

Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v 8. stoletju pr. n. št. Ampak tradicija pripoveduje, da sta mesto ustanovlila brata Romul in Rem 21. aprila leta 753 pr. n. št. Tako je Romul postal prvi rimski kralj, kateremu je sledilo še šest monarhov, ki so bili verjetno vsi etruščanskega porekla. Zadnji izmed teh, Tarkvinij Ošabni, je bil izgnan iz Rima leta 509 pr. n. št. in tedaj je bila ustanovljena Rimska republika (Repubblica Romana), katera je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št. Med tem časom je Rim bil številne bitke, s katerimi je okupiral celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr. n. št., ko so Galci napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili. Z vojnami proti različnim italskim ljudstvom, Galcem, Kartažanom in Makedoncem so Rimljani utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti Španiji in Makedoniji. V 1. stoletju. pr. n. št. začne v republiki škripati in se mora soočiti z državljansko vojno in Špartakovim uporom. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z Julijem Cezarjem, ki je osvojil Galijo ter razširil državo celo do Sirije in Armenije. Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka Rimskega imperija. Rimskega imperija Kategorija:Italijanska mesta Kategorija:Glavna mesta als:Rom ja:ローマ ko:로마 simple:Rome

Pariz

Paríz (francosko Paris; 2,147,857 prebivalcev (popis 1999), širše mestno območje 11,174,743) je glavno mesto in obenem največje mesto v Franciji. Reka Sena, ki teče skozi mesto, ga deli na dva dela. Večji del mesta je zgrajen na desnem bregu, manjši pa na levem. Znana so parkovno urejena obrežja Sene s stojnicami s knjigami in zgodovinskimi mostovi, ki povezujejo oba bregova. Pariz je znan tudi po bulevarjih, širokih drevoredih, kot so Elizejske poljane, ter številnimi arhitekturnimi mojstrovinami, med katerimi je morda najbolj znan Eifflov stolp, ki zaznamuje panoramo mesta. 360° panorama na območje Pariza z vrha Eifflovega stolpa

Mestne znamenitosti


- Bazilika Sacré-Coeur Bazilika Sacré-Coeur
- Eifflov stolp Eifflov stolp
- Katedrala Notre-Dame Katedrala Notre-Dame
- La Defense La Defense
- Zabaviščni park 'Disneyland Paris' La Defense

Glej tudi


- Pariški glasbeni konservatorij Kategorija:Francoski departmaji Kategorija:Francoska mesta Kategorija:Glavna mesta
- Kategorija:Francoski departmaji als:Paris (Stadt) ko:파리 시 ja:パリ simple:Paris th:ปารีส

London

Lóndon je glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Anglije. V njem živi preko 7 milijonov prebivalcev, ustanovljeno pa je bilo kot Londinium, ki je bil glavna rimska provinca v Britaniji in je kasneje postal glavno mesto Britanskega imperija. rimska

Položaj

Koordinate središča Londona, za katerega se šteje Charing Cross, so v približku 51°30' severne z.š. in 0°8' zahodne z.d.

Zgodovina

Mesto so ustanovili Rimljani leta 50 pr. n. št. pod imenom Londinium na severni brežini reke Temze. Verjetno je v 2. stoletju n.št. postal prestolnica rimljanske province Britanije. Po padcu rimskega cesarstva je mesto propadlo, V 7. stoletju so Sasi na tem področju ustanovili mesto Lundenwic, ki je postalo njihovo središče. V 9. stoletju so ga zavzeli Danci, ki so ga po porazu prepustili Alfredu. V 10. stoletju so ga napadli Normani proti katerim si je London zagotovil mir s pomočjo plačila. Postopoma se je začel razvijati v prvo mesto Anglije. Leta 1066 je po porazu Angležev prišel pod oblast Viljema Osvajalca, ki je v mestu zgradil trdnjavo Tower. V mestu je leta 1666 divjal ogromen požar, ki je uničil večino mesta. Ponovna izgradnja mesta je trajala okoli 10 let in na začetku 18. stoletja je bil London že največje mesto na svetu. 18. stoletjaa - Westminstrske palače. Zvon v njem se imenuje Big Ben, pogosto pa se to ime uporablja kar za cel stolp.]]

Turistične znamenitosti

London je znan po mnogih znamenitostih, ki krasijo mesto in so vredne ogleda za turiste. Spodaj je seznam, ki je urejen po abecednem redu.
- Bank of England
- Buckinghamska palača
- Britanski muzej
- Charing Cross Road
- Chinatown
- Cleopatra's Needle
- Covent Garden
- Downing Street
- Hampton Court Palace
- Horse Guards
- Imperial War Museum
- Kensington Roof Gardens
- Kew Gardens
- Leicester Square
- Londonski kraljevi parki
- The London Dungeon
- The London Eye
- Madame Tussaud's
- Muzej znanosti
- Spomenik velikemu požaru v Londonu
- Londonski muzej
- Narodna galerija
- Naravoslovni muzej
- Old Operating Theatre Muzej
- Piccadilly Circus
- Royal Courts of Justice
- Royal Greenwich Observatory in Greenwich Meridian
- Katedrala sv. Pavla
- Soane Museum
- Tate Britain
- Tate Modern
- Temple of Mithras
- Theatreland
- Tower Bridge
- Tower of London
- Trafalgar Square
- Victoria & Albert Museum
- Westminsterska palača (Houses of Parliament in stolp, v katerem je Big Ben)
- Westminsterska opatija

Sodobni London

Prebivalstvo

Kategorija:Britanska mesta Kategorija:Angleška mesta Kategorija:Glavna mesta
- ja:ロンドン ko:런던 simple:London th:ลอนดอน zh-min-nan:London

1970.

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1920. 1930. 1940. 1950. 1960. - 1970. - 1980. 1990. 2000. 2010. 2020. Leta: 1970 1971 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 D-01970. ja:1970年代 simple:1970s

2001

Stoletja: 20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje Desetletja: 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030. 2040. 2050. Leta: 1996 1997 1998 1999 2000 - 2001 - 2002 2003 2004 2005 2006 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki
- 11. september - teroristični napad na več tarč v ZDA Rojstva
- Smrti
- 24. februar - Claude Elwood Shannon, ameriški matematik (
- 1916)
- 11. maj - Douglas Adams, britanski pisatelj (
- 1952)
- 11. junij - Timothy James McVeigh, ameriški terorist (
- 1968)
- 20. avgust - sir Fred Hoyle, britanski astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj, popularizator znanosti (
- 1915)
- - Liisi Oterma, finska astronomka (
- 1915) Nobelove nagrade
- fizika: Eric Allin Cornell, Wolfgang Ketterle in Carl Edwin Wieman
- kemija: William S. Knowles, Rjodži Nojori in K. Barry Sharpless
- medicina in fiziologija: Leland H. Hartwell, Tim Hunt in Sir Paul Nurse
- književnost: V.S. Naipaul
- mir: Organizacija združenih narodov in Kofi Anan
- ekonomija: George A. Akerlof, A. Michael Spence in Joseph E. Stiglitz Glej tudi: 0-2001 als:2001 ja:2001年 ko:2001년 ms:2001 simple:2001 th:พ.ศ. 2544 zh-min-nan:2001 nî

Prešernova nagrada

Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prve nagrade so bile podeljene leta 1947, na dan kulturnega praznika. Nagrade so bile z zakonom, sprejetim leta 1955, poimenovane po Francetu Prešernu. Že leta 1956 je zakon natančneje opredelil znanstvena področja, največja sprememba pa je bila sprejeta leta 1961. Nagrade so od tedaj namenjene samo še umetniškim delom, razdeljene pa so na Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Število nagrad se je spreminjalo vse do sprejetja zakona konec leta 1981. Tedaj je bilo število nagrad omejeno na največ tri Prešernove in največ deset nagrad Sklada. Zakonska sprememba iz leta 1991 je število nagrad še bolj zmanjšala, in sicer na največ dve Prešenovi nagradi oziroma največ šest nagrad Prešenovega sklada. Prešernove nagrade vsako leto podeljujejo tudi fakulete in umetniške akademije, članice Univerze v Ljubljani. Te nagrade se imenujejo študentske Prešernove nagrade in univerzitetne Prešernove nagrade, podeljene pa so najboljšim študentom, tako na področju umetnosti kot znanosti.

Seznam nagrajencev

2005


- slikar in grafik Bogdan Borčič za življenjsko delo
- flavtistka Irena Grafenauer za vrhunsko glasbeno poustvarjalnost

2004


- Florjan Lipuš za literarni opus

2003


- Vojteh Ravnikar za arhitekturni opus
- Zlatko Šugman za igralski opus

2002


- glasbeni ustvarjalec Vinko Globokar za življenjsko delo
- Milan Jesih za pesniški opus

2001


- Gustav Gnamuš za slikarski opus

2000


- Svetlana Makarovič za pesniški opus (nagrado zavrnila)
- Marko Rupnik za mozaično poslikavo kapele Redemptoris Mater v Vatikanu

1999


- skladatelj Alojz Srebotnjak za življenjsko delo
- Tomaž Šalamun za pesniški opus

1998


- Meta Hočevar za gledališki opus
- Saša Vuga za literarni opus, še posebej za roman Opomin k čuječnosti

1997


- Emerik Bernard za vrhunske dosežke v likovni umetnosti
- Niko Grafenauer za literarni opus

1996


- Veno Taufer za literarni opus
- baletni plesalec Vojko Vidmar za življenjsko delo

1995


- Matjaž Klopčič za filmski opus
- Alojz Rebula za literarni opus

1994


- Andrej Jemec za dosedanji slikarski opus
- Lojze Lebič za dosedanje skladateljsko delo

1993


- Drago Jančar za pripovedna, dramska in esejistična dela
- Milena Zupančič za vloge, odigrane v slovenskih gledališčih in filmih

1992


- skladatelj Uroš Krek za življenjsko delo
- pisatelj Boris Pahor za življenjsko delo

1991


- slikar Zoran Mušič za življenjsko delo
- pisatelj Marjan Rožanc za življenjsko delo
- skladatelj Jakob Jež za življenjsko delo

1990


- Dušan Jovanović za dramski in režijski opus v zadnjih letih
- kipar Drago Tršar za življenjsko delo

1989


- kostumografka Alenka Bartl za življenjsko delo
- Mojmir Lasan za vloge v klasičnih in sodobnih baletih
- Rudi Šeligo za dramska in prozna dela

1988


- kipar Janez Boljka za življenjsko delo
- mezzosopranistka Marjana Lipovšek za vrhunske umetniške dosežke
- Andrej Hieng za prozni in dramski opus

1987


- arhitekt Miloš Bonča za življenjsko delo
- Boris Cavazza za vlogo Doktorja v Velikem briljantnem valčku, Dantona v drami Dantonov primer in Stavrogina v dramatizaciji Besov
- Pavle Zidar za pripovedne stvaritve

1986


- slikar in grafik Marjan Pogačnik za življenjsko delo
- Dominik Smole za dramski opus
- Gregor Strniša za zaokrožen pesniški opus

1985


- Polde Bibič mojster slovenskega igralstva in slovenske umetniške besede
- Ivan Minatti za liriko, zbrano v knjigi Prisluškujem tišini v sebi
- Vilko Ukmar za življenjsko delo (skladatelj)

1984


- Oton Jugovec za dosežke v arhitekturi
- Tone Pavček za pesniško zbirko Dediščina
- Vitomil Zupan za literarno delo

1983


- pisateljica in prevajalka Mira Mihelič za življenjsko delo
- skladatelj Primož Ramovš za življenjsko delo
- Slavko Tihec za kvalitetne inovacije v kiparstvu in posebej za ustvarjalno nove rešitve spomenikov NOB

1982


- Zdenko Kalin za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja
- Vilma Bukovec za življenjsko delo na področju opernega pevskega poustvarjanja
- Ciril Zlobec za pesniško zbirko Glas Nagrajenci Prešernovega sklada so bili:
- Danilo Bezlaj - igralec,
- Janez Drozg - režiser,
- Bronislav Fajon - oblikovalec,
- Branko Gombač - režiser,
- Branko Gradišnik - pisatelj,
- Lidija Kozlovič - igralka,
- Božo Rogelja - oboist,
- Barbara in Božo Rot - inženirja arhitekture,
- Slovenski kvintet trobil - (Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj in Boris Gruden),
- Vinko Tušek - akademski slikar na predlog Društva slovenskih likovnih umetnikov,

1981


- Jože Babič za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije
- Janez Bernik za likovne stvaritve v zadnjih letih
- Mile Korun za režije v slovenskih gledališčih
- Filip Kumbatovič - Kalan za življenjsko delo na področju leposlovja, esejistike in teatrologije
- Majda Potokar za igralske stvaritve v Drami SNG v Ljubljani
- Gabrijel Stupica za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja
- Dane Zajc za pesniško in dramsko delo

1980


- Božidar Jakac za bogato razstavno dejavnost zadnjih let in živo likovno navzočnost v slovenskem in jugoslovanskem kulturnem prostoru
- Slavko Jan za življenjsko delo v Drami slovenskega narodnega gledališča
- Ciril Kosmač za pisateljski opus

1979


- Bojan Adamič za ustvarjalni opus v filmski in zabavni glasbi
- Vanda Gerlovič za številne operne vloge
- Vladimir Makuc za grafični opus
- Janez Menart za pesniške zbirke in prevode
- Rado Nakrst za življenjsko delo v gledališču
- Ive Šubic za likovne stvaritve
- Fran Žižek za uspele televizijske režije

1978


- Anton Ingolič za sodobna zgodovinska književna pričevanja in za književnost za otroke in mladino
- Ladko Korošec za operni pevski opus
- Kajetan Kovič za pesniško zbirko Labrador
- Nikolaj Omersa za ustvarjalno slikarsko delo
- Edo Ravnikar za urbanistično arhitektonsko stvaritev Trga revolucije
- Nande Vidmar in Drago Vidmar za umetniško, socialno, likovno partizansko oblikovanje

1977


- Boris Kobe za arhitekturo, slikarstvo, oblikovanje spomenikov, knjižno ilustracijo in pedagoško delo
- Branko Kocmut in Ivan Kocmut za arhitektonske in urbanistične rešitve mariborske regije
- Lojze Krakar za pesniško zbirko Nekje tam čisto na robu
- Miha Maleš za grafični, slikarski in ilustracijski opus
- Igor Pretnar za režijo filma Idealist in za celotni filmski opus
- Tatjana Remškar za baletno in umetniško ustvarjalnost
- Jože Babič, Polde Bibič, Darijan Božič, Beno Hvala, Peter Skalar, Matjaž Vipotnik, Primož Kozak za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja

1976


- Rado Simoniti za življenjsko delo na področju glasbe
- Miško Kranjec za življenjsko delo na literarnem področju
- Karel Grabeljšek za izbrano pisateljsko delo
- Milan Mihelič za dosežke na področju arhitekture
- Avgust Černigoj za življenjsko delo na likovnem področju

1975


- Zoran Didek za življenjsko delo in razstavo v letu 1974
- Bratko Kreft za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti
- Frane Milčinski za življenjsko delo na področju RTV, filma in literature
- Pavel Šivic za umetniške in pedagoške dosežke na področju glasbe
- Dubravka Tomšič Srebotnjak za vrhunske umetniške dosežke na področju glasbene ustvarjalnosti

1974


- Marijan Lipovšek za delo na področju glasbene umetnosti
- Bert Sotlar za filmsko igro
- Lojze Spacal za grafični in slikarski opus

1973


- Lojze Kovačič za pripovedno delo Sporočila v spanju - Resničnost
- Danilo Švara za življenjsko skladateljevo delo

1972


- Tone Kralj za življenjsko delo na področju likovne umetnosti
- Bogo Leskovic za uspehe na področju dirigentske dejavnosti
- Pia Mlakar in Pino Mlakar za življenjsko delo na področju plesne umetnosti
- Marjan Mušič za življenjsko delo na področju arhitekture
- Sava Sever za življenjsko delo na področju gledališke umetnosti

1971


- Vida Juvan za življenjsko delo na področju dramske umetnosti
- Stane Kregar za življenjsko delo in slikarski opus v zadnjih letih
- Dr.Janko Lavrin za življenjsko delo in za posredovanje slovenskega slovstva v tujini
- Savin Sever za desetletni opus pomembnih stvaritev na področju arhitekture
- Lucijan Marija Škerjanc za življenjsko delo na področju glasbene kompozicije

1970


- Mihaela Šarič za življenjsko delo na področju igralske umetnosti
- Veno Pilon za življenjsko delo na področju slikarstva
- Partizanski invalidski pevski zbor ob 25-letnici za koncertno izvajanje partizanskih pesmi
- Stanko Kristl za šolo dr. Franceta Prešerna v Kranju

1969


- Lojze Dolinar za razstavo v Mestni galeriji v Ljubljani leta 1968
- Dr. France Koblar za življenjsko delo na področju literarne umetnosti
- Elvira Kralj za življenjsko delo v gledališki umetnosti
- Edo Mihevc za arhitektonsko - urbanistično rešitev kompleksa Lucija
- Karol Pahor za življenjsko delo na področju glasbene ustvarjalnosti

1968


- Janko Glazer za pesniško, esejistično, literarnozgodovinsko delo
- Janko Ravnik za skladateljsko, pianistično in pedagoško delo
- Bojan Stupica za gledališko režijsko delo

1967


- Božo Vodušek za pesniško zbirko Izbrane pesmi
- Maksim Sedej za slikarska dela, razstavljena leta 1966 v Moderni galeriji v Ljubljani

1966


- Josip Vidmar ob izidu knjige Misli
- Dr. France Stele za prispevek k razvoju slovenske likovne umetnosti
- Ivan Vurnik za prispevek k razvoju slovenske arhitekture
- Duša Počkaj za gledališki opus v letu 1965

1965


- France Mihelič za umetniško dovršeno idejno zasnovo figuraličnega in scenskega inventarija, namenjenega lutkovni uprizoritvi Maeterlinckove Sinje ptice
- Vladimir Skrbinšek za igralski umetniški opus v letu 1964
- Marko Turk za oblikovanje elektroakustičnih instrumentov

1964


- Štefanija Drolc za gledališke stvaritve v letu 1963
- Edvard Kocbek za pesniško zbirko Groza
- Miško Kranjec za roman Mladost v močvirju
- Marij Pregelj za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani
- Slovenski oktet za umetniško storitev v letu 1963

1963


- Matija Bravničar za Koncert za violino in orkester
- Juš Kozak za življenjsko delo v slovenski literaturi

1962


- Julij Betetto za življenjsko delo v slovenski glasbi
- Niko Kralj za uspehe v industrijskem oblikovanju in arhitekturi
- France Štiglic za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog in Balada o trobenti in oblaku
- Jože Udovič za pesniško zbirko Ogledalo sanj

1961


- Mile Klopčič za pesniško in prevajalsko delo
- Vladimir Skrbinšek za umetniške stvaritve v dramski igri
- Dr. Dragotin Cvetko za Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem
- Edvard Ravnikar za arhitektonske stvaritve

1960


- Fran Albreht za življenjsko literarno delo
- Riko Debenjak za grafične stvaritve v letu 1959
- Stojan Batič za kiparski ciklus Rudarji
- Egon Kunej za dirigentsko in glasbenovzgojno delo
- Dr. Srečko Brodar za delo Črni Kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju

1959


- Miško Kranjec za knjigo Mesec je doma na Bladovici
- Danilo Lokar za zbirko novel Sodni dan na vasi
- Slavko Pengov za fresko Zgodovina Slovencev v poslopju Ljudske skupščine LRS
- Zdenko Kalin za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS
- Karel Putrih za plastiko na poslopju Ljudske skupščine LRS
- Ladko Korošec za pevski vlogi Sancha Panse in Don Pasquala
- Anton Hudarin za dirigentsko in glasbeno vzgojno delo pri Delavski godbi
- Mileva Zakrajšek za vlogo babice Eugenie v Cassonovi drami Drevesa
- Stane Sever za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji
- Branko Simčič in sodelavci za stavbo Gospodarskega razstavišča v Ljubljani

1958


- Lojz Kraigher za pomembno pisateljsko udejstvovanje - ob 80.letnici
- Beno Zupančič za roman Sedmina
- Marij Pregelj za kompozicijo v mozaiku na stavbi delavskega doma v Trbovljah
- Lojze Potokar za naslovno vlogo Platona v Poslednjih dnevih Sokrata
- Samo Hubad za dirigiranje Črnih mask Marija Kogoja v Operi SNG
- Samo Smerkolj za glavno vlogo Lorenza v Črnih maskah Marija Kogoja
- Hinko Leskovšek za dramaturško prireditev Črnih mask Marija Kogoja v
- Edvard Kardelj za delo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja
- Boris Ziherl za delo Književnost in družba

1957


- Cene Vipotnik za pesniško zbirko Drevo na samem
- Gabrijel Stupica za deli Deklica z igračkami in Avtoportret z otrokom
- Bratko Kreft za režijo Shakespearovega Henrika IV.
- Igor Ozim za koncertno delo v preteklem letu
- Slovenski oktet za koncertno delovanje v preteklem letu
- Dr. France Bezlaj za knjigo Slovenska vodna imena (jezikoslovje)

1956


- Dr. Jovan Hadži za razpravi Morfološki značaj pnevmatofora pri sifonoforah in Nadaljnja raziskovanja o ishiropsalidih (opiliones)
- Dr. Aleš Strojnik za dograditev elektronskega mikroskopa na Tehniški fakulteti v Ljubljani
- Dr. Anton Sovre za prevod Pisma mračnjakov in Platonove trilogije Poslednji dnevi Sokrata
- Ferdo Kozak za knjigo Popotoval sem v domovino
- Vilma Bukovec za vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi

1955


- Dr. Milko Kos za delo Urbarji Slovenskega Primorja (zgodovina)
- Dr. Anton Peterlin za znanstveno delo s področja velemolekul
- Dr. Fran Novak varianta Wertheimove operacije raka na materničnem vratu
- Ivan Potrč za roman Na kmetih
- Mira Danilova za vloge Vase Železnove M. Gorkega, matere v Stekleni menažeriji T. Williamsa in v Filomeni Marturano E. de Filippa
- France Mihelič za grafični opus

1954


- Dr. Josip Plemelj za znanstveno delo na področju matematike
- France Bevk za življenjsko delo
- Anton Lajovic za življenjsko delo
- Dr. Jakob Kelemina za življenjsko delo (literarne vede)

1953


- Dr. Rajko Nahtigal za dosedanje znanstveno delo (jezikoslovje)
- Maksim Gaspari za dosedanje umetniško delo (slikarstvo)
- Osip Šest za dosedanje umetniško delo (gledališče)
- Nada Vidmar za vlogo Violete v Traviati in druge uspele kreacije v letu 1952
- Samo Hubad in Hinko Leskovšek za dirigiranje in režijo Romea in Julije
- Lojze Potokar za vlogo Krefla v Kreflih in za druge uspele kreacije v letu 1952
- Fran Žižek za režijo Sodnika Zalamejskega in za druge uspele režije
- Uroš Krek za kompozicijo Simfonietta
- Metod Badjura za izdelavo kulturnega filma Pomlad v Beli krajini

1952


- Juš Kozak za dosedanje literarno delo
- Fran Tratnik za umetniško delovanje, pokazano na retrospektivni razstavi v letu 1951
- Zbor in Orkester Slovenske filharmonije za koncertno delovanje v letu 1951
- Vladimir Pavšič - Matej Bor za pesniško zbirko Bršljan nad jezom
- Vladimir Rijavec za inscenacijo Romea in Julije v mariborski drami
- Jože Plečnik za dosedanje delo na področju arhitekture
- Dr. Anton Kuhelj za znanstvene razprave Novovrstne statične predstave konstrukcij kril in trupov letal, Prispevek k teoriji prozornosti lupin, Relaksacijske metode pri numeričnem obračunavanju
- Dr. Dušan Lasič za organizacijo znanstvenega dela na Institutu za vakumsko tehniko
- Dr. Svetozar Ilešič za razpravo Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem
- Dr. Ivan Vidav za delo Višja matematika I. in II. del
- Zlatko Deniša za organizacijo ljudskega knjižničarstva v Celju
- Srečko Tič za režisersko delo s kolektivom industrijske šole na Jesenicah

1951


- pisatelj Fran Saleški Finžgar za življenjsko delo
- Mile Klopčič za prevod Puškinovih pesmi
- Dr. France Koblar za dosedanje delo na področju gledališke kulture, literarne zgodovine in kritike
- Anton Melik za razpravo Planine v Julijskih Alpah
- Dr. Pavel Lunaček za knjigo Porodniške operacije
- Ciril Rekar za organizacijsko in znanstveno delo v metalurškem institutu
- Dr. Roman Poniž za strokovno in organizacijsko delo pri Elektrotehniškem vestniku
- Julij Betetto za dosedanje umetniško in pedagoško delo (glasba)
- Mirko Polič za umetniško in organizacijsko življenjsko delo na področju glasbe
- Demetrij Žebre za umetniško vodstvo mariborske Opere in mariborske filharmonije v letu 1950
- Friderik Lupša za vlogo Don Kihota v istoimenski operi
- Marija Vera za pedagoško delo na Akademiji za igralsko umetnost in za vlogo Bernarde Albe
- Pia Mlakar in Pino Mlakar za izvirne koreografije v letu 1950
- France Pavlovec za delo, pokazano na retrospektivni razstavi leta 1950

1950


- Dr. Maks Samec za uspešno delo za proizvodnjo metalurgičnega koksa iz domačega premoga
- Dr. Fran Ramovš za znanstveno in znanstveno organizacijsko delo pri Slovenskem pravopisu
- Jakob Šolar,Dr. Anton Bajec, Dr. Mirko Rupel, Dr. Matej Šmalc, Dr. Rudolf Kolarič za znanstveno delo pri Slovenskem pravopisu
- Dr. Božidar Lavrič za delo pri organizaciji popolne medicinske fakultete v
- Dr. Pavel Lunaček za organizacijo ginekološke klinike v Ljubljani
- Janko Sketelj za organizacijo in delo Instituta za zdravstveno hidrotehniko, zlasti v kemičnem in hidrobiološkem laboratoriju tega instituta
- Svetko Lapajne za priročnik o izvajanju statičnih računov pri železobetonskih gradnjah (Krossova metoda)
- Dr. Branko Žnideršič za priročnika o praktični in enostavni metodi za trasiranje komunikacij
- Dr. France Kidrič za celoživljenjsko literarnozgodovinsko delo
- Prežihov Voranc za zbirko Solzice
- Anton Sovre za prevod Homerjeve Iliade
- Boris Ziherl za razpravo o Francetu Prešernu
- Mira Puc za dramo Ogenj in pepel
- Lucijan Marija Škerjanc za Kantato za soliste, zbor in orkester Sonetni venec
- Gabrijel Stupica za olje Pred sprevodom
- Ivan Zajec za celoživljenjsko kiparsko delo
- Boris Kalin za spomenik narodnoosvobodilni borbi na Vrhniki
- Gojmir Anton Kos za olje Avtoportret
- Tine Kos za kipe: Žanjica, Delavski par in Dekle z vrčem
- Božo Pengov za spomenik talcem v Šentvidu
- Zlata Gjungjenac za kreacijo Traviate v istoimenski Verdijevi operi in za kreacijo Jenufe v istoimenski Janačkovi operi
- Mihaela Šarič za vlogo Regan v Shakespearovem Kralju Learu
- Marija Vera za vlogo Kate v Millerjevi drami Vsi moji sinovi
- Pavle Kovič za vlogo Komarja v Cankarjevih Hlapcih ter za vlogo Kozme v Calderona de la Barce Dama škrat
- Jože Tiran za umetniško recitacijo Cankarjeve Bele krizanteme
- Stanislav Polik za vlogo Marka v Hristićevi Ohridski legendi

1949


- Dr. Maks Samec za znanstvena raziskovanja in za znanstvene rezultate, ki so pomembni za izpolnitev petletnega plana
- Anton Melik za knjigo Jugoslavija, zemljepisni pregled
- Feliks Lobe za uspešno izvršitev važnih originalnih konstrukcij ter za ustanovitev in dograditev strojnega instituta
- Dr. Milovan Goljevšček za izvrševanje modelnih poskusov za hidrocentralne, kar je velikega pomena za izvajanje petletnega plana ter za izgradnjo vodogradbenega laboratorija
- Dr. Srečko Brodar za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč, zlasti v Betalovem spodmolu pri Postojni
- Dr. Igor Tavčar za učbenik o notranjih boleznih, ki je zidan na avtorjevih lastnih izkušnjah in opažanjih ter vsebuje sodobne pridobitve interne medicine
- Ciril Kosmač za scenarij Na svoji zemlji
- Anton Ingolič za roman Pot po nasipu
- France Bevk za mladinsko povest Tonček
- Vladimir Levstik za dobre prevode, zlasti za prevod Gogoljevega Tarasa Bulbe ter de Costerja Ulenspiegel in Lam Dobrin
- France Mihelič za deli: Kolona v snegu, Vaška ječa (likovni deli)
- France Pavlovec za deli: Sava, Soča (likovni deli)
- Božidar Jakac za Ilustrativni ciklus XIV. Divizija na Štajerskem
- Božidar Pengov za kip Odločitev
- Frančišek Smerdu za kip Franceta Prešerna
- Jože Plečnik za projekt monumentalne palače Ljudske skupščine LRS ter za vrsto spomenikov NOB pri nas, v Splitu in Kraljevu
- Branko Gavella za režijo drame Gow-d´Usseaju Globoko so korenine, Turgenjeva Mesec dni na vasi in za režijo Janačkove opere Jenufa
- Slavko Jan za režijo Cankarjevih Hlapcev
- Hinko Leskovšek za režijo Musorgskijeve opere Soročinski sejem in Donizettijeve opere Don Pasquale
- Ivan Cesar za vlogo Berdena v Kranjčevi drami Pot do zločina
- Stane Sever za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih
- Milan Skrbinšek za vlogo župnika v Cankarjevih Hlapcih
- Branka Verdonik za vlogo Grudnovke v Cankarjevi drami Za narodov blagor
- Valerija Heybal za vlogo Tosce v istoimenski Puccinijevi operi in za vlogo Leonore v Beethovnvi operi Fidelio
- Elza Karlovac za vlogo Jele v Kozinovi operi Ekvinokcij in za vlogo cerkovnice Bugyjevke v Janačkovi operi Jenufa
- Rudolf Francl za vlogo Maria Cavaradossija v Puccinijevi operi Tosca
- Ladislav Korošec za vlogo Don Pasquala v istoimenski operi Donizettija
- Samo Smerkolj za vlogo Jevgenija Onjegina v istoimenski operi Čajkovskega
- Pia Mlakar in Pino Mlakar za Dvorakov balet Cekin ali gosli in Soročinski sejem
- Anton Neffat za dirigiranje: Čajkovski Jevgenij Onjegin, Puccini La Boheme ter za uspešno umetniško vodstvo mariborske opere
- Ernest Franz za inscenacije:B.Kreft:Krajnski komedijanti, Sheridan: Šola za obrekovanje in Beethoven: Fidelio
- Viktor Molka za inscenacije: Cankar:Hlapci, Donizetti Don Pasquale, Kranjec: Pot do zločina, Musorgski: Soročinski sejem
- Marijan Lipovšek za Simfonijo I. stavek
- Uroš Krek za Koncert za violino in orkester
- Jakov Cipci za dirigiranje orkestra Slovenske filharmonije
- Rado Simoniti za dirigiranje in organizacijo zbora Slovenske filharmonije
- Anton Trost za izvedbo klavirskih koncertov

1948


- Jakov Cipci dirigent
- Marjan Kozina za opero Ekvinokcij
- Lucijan Marija Škerjanc za 4. simfonijo
- Karel Grabeljšek za zbirko Za svobodo in kruh
- Dr. Anton Slodnjak za roman Pogine naj - pes
- Mira Danilova igralka
- Samo Hubad za dirigiranje v operi Soročinski sejem
- Vekoslav Janko za življenjsko delo (operna umetnost)
- Bratko Kreft za prepesnitev in režijo Tugomera
- Mileva Zakrajšek igralka
- Božidar Jakac za Portret Otona Župančiča
- Boris Kalin za Portret Maršala Tita
- Gabrijel Stupica za olje Deklica z lampijonom

1947


- Anton Melik za Ljubljansko mostiščarsko jezero in dediščina po njem
- Gojmir Anton Kos za olje Dekle s harmoniko
- Boris Kalin za kip Petnajstletna
- Božidar Jakac za dela Po sledovih 4. in 5. ofenzive
- Blaž Arnič za skladbo Gozdovi pojejo
- Lucijan Marija Škerjanc za Koncert za violino in orkester
- Igo Gruden za pesniški zbirki V pregnanstvo in Pesnikovo srce
- Matej Bor (Vladimir Pavšič) za dramo Raztrganci
- Vitomil Zupan za dramo Rojstvo v nevihti
- Ivan Potrč za dramo Kreflova kmetija
- Tone Seliškar za pripoved Tovariši

Zunanje povezave


- [http://www.kultura.gov.si/sections.cp2?&uid=2183 Prešernovi nagrajenci] Kategorija:Kultura Kategorija:Nagrade
-

1999

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1940. 1950. 1960. 1970. 1980. - 1990. - 2000. 2010. 2020. 2030. 2040. Leta: 1994 1995 1996 1997 1998 - 1999 - 2000 2001 2002 2003 2004 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki
- vojna na Kosovu
- človeštvo preseže šest milijard
- 1. januar - uveden je evro Rojstva
- Smrti
- 7. marec - Stanley Kubrick, ameriški filmski režiser (
- 1928)
- 18. april - Gian-Carlo Rota, ameriški matematik, filozof (
- 1932)
- 18. maj - Augustus Pablo, jamajški pevec roots rock reggaeja, klaviaturist (
- 1954)
- 27. julij - Aleksander Danilovič Aleksandrov, ruski matematik (
- 1912)
- 12. oktober - Wilton Norman Chamberlain, ameriški košarkar (
- 1936)
- 8. november - Leon Štukelj, slovenski telovadec, olimpionik (
- 1898)
- 10. december - Franjo Tuđman, hrvaški predsednik (
- 1922) Nobelove nagrade
- fizika:
- kemija:
- medicina in fiziologija:
- književnost:
- mir:
- ekonomija: Glej tudi: 0-1999 als:1999 ja:1999年 ko:1999년 ms:1999 simple:1999 th:พ.ศ. 2542 zh-min-nan:1999 nî

Pianist

Pianist je glasbenik, ki igra na klavir. (Koren besede je izraz za klavir piano.)

Glej tudi


- film Pianist
- seznam pianistov
- seznam slovenskih pianistov
- Kategorija:Glasbeniki ja:ピアニスト ko:피아니스트

Dubravka Tomšič Srebotnjak

Dubravka Tomšič Srebotnjak, slovenska pianistka hrvaškega rodu,
- 1940, Dubrovnik. Kot čudežni otrok je študirala klavir najprej privatno, potem pa še na ljubljanski Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo pri prof. Zori Zarnikovi. Po nasvetu slavnega C. Arraua je z dvanajstimi leti odšla v ZDA in tam leta 1957 diplomirala na Juillard School of Music v New Yorku pri prof. K. Bacon, umes se je izpopolnjevala pri A. Uninskem(1955) in je bila izbrana za največji glasbeni talent v ZDA. Po diplomi se je v letih 1957-59 izpopolnjevala pri legendarnem A. Rubinsteinu. Leta 1959 je dosegla akademsko stopnjo Bachelor of Science. Od 1967 poučuje klavir na ljubljanski Akademiji za glasbo, od leta 1975 je redna profesorica za klavir, kar opravlja še danes. Ima izjemno bogato koncertno kariero doma in v tujini. Poleg tega pa je pogosto povabljena kot članica v mednarodne žirije največjih klavirskih tekmovanj (Val Cliburn, Leeds, L. v. Beethoven, Clara Haskil itd). Dubravka Tomšič je zelo iskana umetnica svetovnega formata, redno koncertira v ZDA, solistično in s svetovno znanimi orkestri in dirigenti tudi v Evropi, Severni Ameriki, Mehiki, Avstraliji, Aziji in Afriki. Nastopila je več kot 3.500-krat. Njen repertoar na prek 20 ploščah in 70 cedejkah zajema pomembno klavirsko literaturo vseh slogovnih obdobij. Za svoje umetniško in pedagoško delo je prejela več nagrad in priznanj: 3. nagrada na tekmovanju "Ferruccio Busoni" (Bolzano, 1961), nagrada Prešernovega sklada(1962),1. nagrada na tekmovanju Mozartov festival v Bruslju (1967), Župančičeva nagrada (1970), zlata lira SUMUJ (1974), Prešernova nagrada (1975), nagrada Avnoj (1976), zlata plaketa Univerze v Ljubljani za pedagoško in umetniško ustvarjalno delo (1989) idr. Je častna članica Slovenske filharmonije (1995). Vzgojila je celo vrsto slovenskih pianistov in pedagogov. Njeni učenci so: Majda Martinc, Sonja Pahor Tore, Hinko Haas, Lidija Stanković, Tatjana Ognjanović, Tomaž Petrač; iz generacije mladih nadarjenih pianistov pa: Anja German, Miha Haas, Tadej Horvat in Fada Azzeh. Poročena je s slovenskim skladateljem Alojzom Srebotnjakom, njun sin pa je Martin Srebotnjak, slovenski režiser.

Glej tudi


- seznam slovenskih pianistov
- seznam hrvaških pianistov
- seznam častnih meščanov Ljubljane Tomšič Srebotnjak, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Dubravka

Režiser

Režiser je oseba, ki odgovarja za umetniško podobo in nadzira tehnološko izdelavo filma ali uprizoritev gledališkega dela. Naloge filmskega režiserja so:
- določitev celotnega umetniškega vidika filma,
- nadzor nad vsebino in scenarijem filma,
- gibalno in dramsko vodi igralce
- izbira prostora, kjer bo film posnet
- določi tehnične podrobnosti (položaj kamere, izrez ...)
- sodelovanje s skladateljem, ki izdela glasbo za film
- vse druge dejavnosti, ki kažejo umetniški vpliv filmskega režiserja na film

Glej tudi


- seznam filmskih režiserjev
- seznam slovenskih režiserjev Kategorija:Film Kategorija:Gledališče
-