Celzij

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius. Stopinjo v tej lestvici navadno označujemo z oznako °C. V Celzijevi lestvici ustreza 0 °C tališču ledu, 100 °C pa vrelišču vode, oboje pri standardnem atmosferskem tlaku. Takšna definicija je za današnjo rabo neprimerna, saj se zanaša na definicijo standardnega atmosferskega tlaka, vrednost tega pa je nadalje odvisna od definicije temperature. Sodobna definicija Celzijeve temperaturne lestvice je, da je temperatura trojne točke vode enaka 0,01 °C, velikost stopinje pa definira tako, da je 1 °C enaka 1/273,16 razlike med trojno točko vode in absolutno temperaturno ničlo. Celsius je sprva hotel definirati lestvico obrnjeno, tako da bi voda vrela pri 0 stopinjah in zmrzovala pri 100. Da se je premislil in lestvico obrnil, sta najverjetneje pripomogla švedski naravoslovec Carl von Linné in Daniel Ekström, ki je Celsiusu izdeloval termometre. Celzijeva temperaturna lestvica je po Evropi in večini sveta nadomestila starejšo Fahrenheitovo. V termodinamiki pa se ob omenjenih uporablja predvsem absolutna temperaturna lestvica. Kategorija:Termodinamika ja:セルシウス度 ko:섭씨 zh-min-nan:Liap-sī

Temperatura

Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles. Merimo jo s termometrom.

Vpeljava pojma temperature

Termodinamika zahteva vpeljavo pojma temperature, ki meri, kako toplo ali hladno je nekaj. Temperaturo lahko vpeljemo kot količino, ki je sorazmerna prostornini plina pri stalnem tlaku, npr. v plinskem termometru. Vpeljemo jo lahko tudi kot količino, s katero je sorazmerna prenesena toplota pri Carnotovem toplotnem stroju - to je tako imenovana termodinamična definicija. Temperature pravzaprav ne bi bilo treba vpeljevati posebej - s poznavanjem mikroskopske zgradbe jo lahko izpeljemo iz mikroskopskih mehanskih lastnosti plina. Ker pa so ljudje temperaturo definirali, še preden so jih poznali, je ostala definicija, kot jo poznamo.

Merjenje temperature

Pojem temperature iz vsakdanjega življenja dobro poznamo in zdi se nam, da imamo občutek zanjo. Do neke mere si pri določanju, kaj je topleje in kaj hladneje, res lahko pomagamo s svojimi čutili. Včasih pa nas ta zavedejo - ko stojimo na ploščicah v kopalnici, nas zebe v noge, če se prestopimo na preprogo, pa ne. V resnici so ploščice in preproga v toplotnem ravnovesju in imajo isto temperaturo, ploščice pa se nam zdijo hladnejše zato, ker hitreje odvajajo toploto iz naših nog. Za objektivno določanje temperature zato uporabljamo termometre. Ti za merjenje temperature uporabljajo temperaturno odvisnost neke lastnosti snovi (npr. prostornine, električne prevodnosti ipd.) Vrste termometrov:
- plinski termometer
- živosrebrni termometer
- kovinski termometer
- uporovni termometer

Zaznavanje temperature

Omenili smo že, da lahko vročino in mraz zaznavamo. Zaznavanje vročine in mraza je povezano s čutnicami v koži. Raziskave so pokazale, da so za občutek vročega odgovorne druge čutnice kot za občutek hladnega. Zaznavanje temperature je povezano z zaznavanjem bolečine. Pri 34 °C, kolikor je srednja kožna temperatura, ne občutimo ne mraza ne vročine. Segrevanje ali ohlajevanje privede prek občutkov naraščajoče vročine oziroma mraza v obeh skrajnih primerih – meji sta pri okrog 15 °C in 45 °C – do občutka bolečine. Občutek vročega ali hladnega je razen od temperature same odvisen tudi od tega, kako hitro spreminjamo temperaturo, ter kako velik del telesa je izpostavljen temperaturni spremembi. Slednje je povezano z gostoto čutnic po telesu. Njihova površinska gostota je največja na ustnicah (15-20 čutnic za mraz na kvadratni centimeter), precej velika na obrazu, prsih in trebuhu, zelo majhna pa denimo po dlani (1-5 čutnic za mraz na kvadratni centimeter). Nasploh imamo čutnic za mraz 5-10 krat več kot čutnic za vročino. Zaznavanje vročine in mraza prenašajo tako »počasni« živčni končiči tipa C brez mielinske ovojnice, kot tudi »hitri« živčni končiči tipa Aδ s tanko mielinsko ovojnico. Od leta 1997 dalje je zaznavanje vročine in mraza pojasnjeno tudi na molekularni ravni. Tega leta so določili zaporedje DNK za prekomembranski receptor VR1, ki prične pri temperaturah nad 43 °C prepuščati kalcijeve ione. V naslednjih letih so določili zaporedji še za podobna receptorja VRL-1, ki se odziva na temperature nad 50 °C, ter VRL-3, ki se odziva na temperature nad 33 °C. Marca 2002 pa so izolirali še protein CMP1 oziroma TRPM8, ki se obnaša kot receptor za mrzlo. Zanimivo je, da se receptor za mraz obenem odziva tudi na mentol, receptor za vročino pa na kapsaicin, kar pojasni »hladen« oziroma »vroč« občutek, ki ga dajejo poprova meta in feferoni.

Temperaturne lestvice

- Fahrenheitova temperaturna lestvica
- Rankinova temperaturna lestvica
- Réaumurjeva temperaturna lestvica
- Celzijeva temperaturna lestvica
- absolutna ali Kelvinova temperaturna lestvica Kategorija:Fizikalne količine Kategorija:Termodinamika ja:温度 ko:온도 th:อุณหภูมิ

Švedi

Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi. Okoli 90 % se jih je pokristjanilo v XI.-XII. stoletju. V XVI. stoletju so ustanovili Švedsko evangeličansko cerkev. Kategorija:Narodi
-

Astronom

Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.

Glej tudi

- seznam astronomov, seznam slovenskih astronomov, seznam astrofizikov, seznam kozmologov,
- seznam fizikov, seznam matematikov,
- kraljevi astronom,
- časovni pregled astronomov. Kategorija:Astronomija
- ja:天文学者 simple:Astronomer

Led

Led je zmrznjena trdna oblika vode. Od tekoče vode ima večjo gostoto in na njej plava. Antarktika je pokrita z ledom. Kategorija:Voda als:Eis ja:氷 simple:Ice

Temperatura

Temperatúra je ena osnovnih termodinamičnih spremenljivk, ki določa stanje teles. Merimo jo s termometrom.

Vpeljava pojma temperature

Merjenje temperature

Zaznavanje temperature

Temperaturne lestvice

Trojna točka

Trójna tóčka je termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri kateri lahko vse tri faze (plinasta, kapljevinasta in trdna) soobstojajo v termodinamskem ravnovesju. Trojna točka vode je pri temperaturi 273,16 K (0,01 °C) in parnem tlaku 611,73 Pa (približno 0,6% normalnega zračnega tlaka). Temperatura trojne točke živega srebra je enaka -38,8344 °C. S trojno točko vode sta definirani Celzijeva in absolutna temperaturna lestvica. Vrednost trojne točke vode je tako definicija, ne izmerjena vrednost.

Trojne točke nekaterih snovi

Snov	Temperatura [K]	Tlak [10⁵ Pa]
helij-4	2,17	0,0507
vodik	13,84	0,0704
devterij	18,63	0,171
neon	24,57	0,432
kisik	54,36	0,00152
dušik	63,18	0,125
amoniak	195,40	0,0607
žveplov dioksid	197,68	0,00167
ogljikov dioksid	216,55	5,17
voda	273,16	0,00610

Glej tudi

- kritična točka Kategorija:Termodinamika ja:三重点

Absolutna ničla

Absolútna níčla je najnižja mogoča temperatura makroskopskih sistemov. V absolutni temperaturni lestvici je njena vrednost 0 K, v Celzijevi pa -273,16 °C. Absolutna ničla ustreza stanju, ko so vsi atomi in molekule v osnovnem stanju, torej najnižjem mogočem energijskem stanju, in imajo najnižjo mogočo kinetično energijo. Skladno s tretjim zakonom termodinamike absolutne ničle ne moremo doseči v končnem številu korakov. Najnižja v laboratoriju dosežena temperatura znaša 450 pK (4.5·10^-10 K), na kolikor so Wolfgang Ketterle in sodelavci uspeli ohladiti gručo atomov natrija (A. Leanhardt et al, Science 301(2003): 1513). Najhladnejši naravni kraj v Vesolju je meglica Bumerang v ozvezdju Kentavra s temperaturo 1 K (R. Sahai in L.A. Nyman, Astrophys. J. Lett. 487(1997): L155). Kategorija:Termodinamika ja:絶対零度 ko:절대 영도 simple:Absolute zero

Naravoslovec

Naravoslovec je človek/znanstvenik, ki deluje na področju naravoslovja.

Delitev naravoslovcev

- biolog
- : eksobiolog
- : mikrobiolog
- : zoolog
- : ekolog
- : biokemik
- : biofizik
- kemik
- : biokemik
- fizik
- : geofizik
- matematik

Glej tudi

- družboslovec
- humanist Kategorija:Naravoslovje
-

Evropa

Evrópa je celina, katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km² druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

Seznam evropskih držav

Kazahstan # Albanija # Andora # Avstrija # Belgija # Belorusija # Bolgarija # Bosna in Hercegovina # Ciper # Češka # Danska # Estonija # Finska # Francija # Grčija # Hrvaška # Irska # Islandija # Italija # Latvija # Lihtenštajn # Litva # Luksemburg # Madžarska # Makedonija # Malta # Moldavija # Monako # Nemčija # Nizozemska # Norveška # Poljska # Portugalska # Romunija # Rusija # San Marino # Slovaška # Slovenija # Srbija in Črna gora # Španija # Švedska # Švica # Turčija # Ukrajina # Vatikan # Združeno kraljestvo Kategorija:Celine
- als:Europa ja:ヨーロッパ ko:유럽 ms:Eropah roa-rup:Evropa simple:Europe th:ทวีปยุโรป zh-min-nan:Europa

Fahrenheitova temperaturna lestvica

Fahrenheitova temperatúrna léstvica [fárenhajtova ~ ~] je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit. Stopinjo Fahrenheita označujemo z oznako °F. Za ničlo svoje lestvice je Fahrenheit vzel najnižjo temperaturo, ki jo je lahko ponovljivo dosegel z mešanico ledu in soli, kot drugo umeritveno točko pa je vzel temperaturo človeškega telesa. Interval med njima je sprva razdelil na 12 enot, pozneje pa vsako od njih na dodatnih 8 enot, torej skupno 96 stopinj. V tej temperaturni lestvici voda zmrzuje pri normalnem atmosferskem tlaku pri 32 °F in vre pri 212 °F. Po Fahrenheitovi smrti so odkrili v njegovih meritvah napako, kar bi pomenilo, da bi bili temperaturi tališča in vrelišča vode v Fahrenheitovi lestvici pri nekaj drugačnih številkah od omenjenih. Namesto tega so raje preštevilčili lestvico tako, da sta tališče in vrelišče vode pri standardnih pogojih ostali pri 32 °F in 212 °F, pač pa je v tej revidirani lestvici temperatura človeškega telesa nekaj drugačna: 98,6 °F namesto prvotnih 96 °F. Fahrenheitovo lestvico še vedno uporabljajo v ZDA in vse manjšem številu angleško govorečih držav, v Evropi in večini sveta pa jo je pri praktični rabi izpodrinila Celzijeva temperaturna lestvica. V termodinamiki pa se ob omenjenih uporablja predvsem absolutna temperaturna lestvica. Iz Fahrenheitove lestvice lahko preračunamo temperaturo v Celzijevo: :T(°C) = (T(°F) - 32 °F)/1,8 Formula za obratno pretvorbo je :T(°F) = 1,8 T(°C) + 32 Kategorija:Termodinamika ja:華氏 ko:화씨

Absolutna temperaturna lestvica

Absolútna temperatúrna léstvica (tudi Kelvinova temperaturna lestvica) je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1848 predlagal škotski inženir in fizik William Thomson, kasneje povzdignjen v lorda Kelvina. Enota v tej lestvici je kelvin, ki je tudi osnovna enota SI za merjenje temperature. Absolutna temperaturna lestvica ne pozna negativnih vrednosti - ničla v tej lestvici sovpada z absolutno ničlo. Lestvica je razdeljena na enote, imenovane kelvin (oznaka K). En kelvin je določen kot 1/273,16 razlike med temperaturo trojne točke vode in absolutno ničlo. Po velikosti intervala kelvin tako sovpada s stopinjo celzija, kar olajša pretvorbo: :T(K) = T(°C) + 273,15 K Kategorija:Termodinamika

Kategori:Gambiya

Kategori:Ülkeler Kategori:Afrika Ülkeleri Kategori:İngiliz Milletler Topluluğu

�mieszne filmy narty s�owacja Pozycjonowanie encyklopedia Casino

:: RELATED NEWS ::

Carlos Arroyo
Carlos Alberto Arroyo (30 de julio de 1979, fajardo - Puerto Rico) es un jugador de baloncesto de la NBA, que juega la posición de armador para los Detroit Pistons. En menos de cinco temporadas, Arroyo se ha convertido en el baloncelista puertorriqueño más exitoso en la NBA.

Biografía

Arroyo nació en la c