:: wikimiki.org ::

Center Vojaških šol SV

Center vojaških šol SV

Center vojaških šol Slovenske vojske (CVŠ) je osrednja vojaška ustanova na področju izobraževanja in usposabljanje Slovenske vojske.

Moto Centra

Modro uporabi moč.

Zgodovina

1. januarja 1999 je center postal del Slovenske vojske, ko je prešel iz upravnega dela MO RS pod pristojnost GŠ SV. Leta 2001 je center prevzel poveljstvo nad centrom za vojaškozgodovinsko dejavnost SV, gorsko šolo SV in športno šolo SV.

Razvoj

- Izobraževalni center MO RS
- Center vojaških šol SV (1995 - )

Poveljstvo

Načelnik Centra

- brigadir magister Viktor Kranjc (24. april 2001 - )
- podpolkovnik David Humar (januar 1999 - 24. april 2001)
- polkovnik Milan Gorjanc (junij 1995 - januar 1999)
- brigadir Andrej Kocbek (1992 - junij 1995)

Namestnik načelnika

- polkovnik Vojko Štembergar (5. februar 2002 - )

Organizacija

- štab CVŠ
- : poveljniška četa
- vodstvo CVŠ
- : oddelek za izobraževanje in usposabljanje za rodove in službe
- : oddelek splošnih učiteljev
- : oddelek za raziskave in simulacijo
- : oddelek za razvoj izobraževanja in usposabljanja
- : oddelek za delo z ljudmi
- : knjižnično informacijski center SV
- : Center za vojaškozgodovinsko dejavnost SV
- Poveljniško-štabna šola SV
- Šola za častnike SV
- Šola za podčastnike SV
- Šola za častnike vojnih enot SV (razpuščena)
- Center za bojno usposabljanje poveljstev in enot SV
- Šola za tuje jezike SV
- Gorska šola SV (razpuščena)
- Športna šola SV (razpuščena)

Odlikovanja in priznanja

- red Slovenske vojske (18. maj 2001)

Glej tudi

- enote Slovenske vojske Kategorija:Enote Slovenske vojske Kategorija:Vojaško šolstvo Kategorija:Nosilci reda Slovenske vojske

Vojska

Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje. Beseda obramba ima v kontekstu vojske zelo širok pomen. Ne pomeni le branjenja države pred drugo vojsko, temveč tudi, da vojska lahko brani ideologijo, ekonomske interese, in izvaja druge naloge, katere vrhovni poveljnik smatra za obrambne. Sedaj krovni izraz vojska zamenjuje oborožene sile, saj vojska danes označuje le tisti del oboroženih sil, ki branijo kopno - kopenska vojska. Vojska lahko predstavlja tudi veliko taktično, hierarhično urejeno, skupino vojakov v starem in srednjem veku pred sodobno organizacijo vojaških enot in formacij.

Glej tudi

- Kopenske vojske sveta, države brez oboroženih sil, Slovenska vojska,
- vojaška industrija, vojaške vede,
- vojna, spopad
- orožje, fortifikacija
- seznam vojaških vsebin Kategorija:Vojaštvo ja:陸軍 ko:국방 simple:Army

Ustanova

Ustanova ali institucija je družbena struktura, ki postavlja pravila za vedenje večje skupine ljudi. Kot vir družbenih pravil in reda institucije preučuje več družboslovnih znanosti, vsaka s svojega vidika:
- sociologija proučuje splošne institucije: država, civilna družba, politične stranke, parlament
- pravo, kjer so institucije z zakonom ustoličeni ključni državni organi: parlament, vlada, sodišče,
- politologija: države, politične stranke, lobiji
- ekonomija: podjetje, denar (finančne institucije), trg Pomen institucij je v njihovi organiziranosti. Pravila niso arbitrarna, ampak jih sprejme in izvršuje zaupanja vredna avtoriteta. Kategorija:Družba Kategorija:Pravo
-

SV

SV je dvočrkovna kratica, ki ima več pomenov:
- Slovenska vojska
- dvočrkovna koda ISO 3166 za Salvador

Glej tudi

Kategorija:Kratice ja:SV ko:SV

1999

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1940. 1950. 1960. 1970. 1980. - 1990. - 2000. 2010. 2020. 2030. 2040. Leta: 1994 1995 1996 1997 1998 - 1999 - 2000 2001 2002 2003 2004 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Leto po področjih:
- 1999 v filmu
- 1999 v književnosti
- 1999 v glasbi
- 1999 v politiki
- 1999 v športu
- 1999 v televiziji
- 1999 v znanosti

Dogodki
- vojna na Kosovu
- človeštvo preseže šest milijard
- 1. januar - uveden je evro Rojstva
- Smrti
- 7. marec - Stanley Kubrick, ameriški filmski režiser (
- 1928)
- 18. april - Gian-Carlo Rota, ameriški matematik, filozof (
- 1932)
- 18. maj - Augustus Pablo, jamajški pevec roots rock reggaeja, klaviaturist (
- 1954)
- 27. julij - Aleksander Danilovič Aleksandrov, ruski matematik (
- 1912)
- 12. oktober - Wilton Norman Chamberlain, ameriški košarkar (
- 1936)
- 8. november - Leon Štukelj, slovenski telovadec, olimpionik (
- 1898)
- 10. december - Franjo Tuđman, hrvaški predsednik (
- 1922) Nobelove nagrade
- fizika:
- kemija:
- medicina in fiziologija:
- književnost:
- mir:
- ekonomija: Glej tudi: 0-1999 als:1999 ja:1999年 ko:1999년 ms:1999 simple:1999 th:พ.ศ. 2542 zh-min-nan:1999 nî

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okoli Sonca. V astronomiji je določeno več vrst let:
- siderično leto (ali zvezdno leto): dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Povprečna dolžina sideričnega leta je: :: 365,256363051 dni za epoho J2000 (1. januar 2000, 12^h zemeljski čas).
- tropsko leto
- anomalistično leto
- ekliptično leto
- julijansko leto
- Gaussovo leto traja 365,2568983 in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še natančneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenemu tiru imel obhodni čas natanko 1 Gaussovega leta.
- Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je: :: B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189
- leto sveta (Anno mundi)

Glej tudi

- koledarsko leto, proračunsko leto, prestopno leto, Sončevo leto. Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote Kategorija:Koledarji ja:年 ms:Tahun simple:Year zh-min-nan:Nî

Center za vojaškozgodovinsko dejavnost SV

Center za vojaškozgodovinsko dejavnost Slovenske vojske (CVZD) se ukvarja z zbiranjem, hranjenjem, preučevanjem in predstavljanjem sodobne slovenske vojaške zgodovine; center je bil ustanovljen 21. oktobra 1999.

Poveljstvo

Načelnik

- polkovnik Vojko Pavlin (2001 - )
- brigadir mag. Viktor Kranjc (? - 2001)

Glej tudi

- enote Slovenske vojske Kategorija:Enote Slovenske vojske Kategorija:Vojaška zgodovina

Izobraževanje

Izobraževánje zajema poučevanje in učenje različnih veščin, ob tem pa ima tudi manj otipljive, a pomembnejše cilje: podeljevanje znanja, dobre presoje in modrosti. Z izobraževanjem se najpogosteje. čeprav ne izključno, ukvarjajo različne šole. Izobraževanje lahko označimo tudi kot organizirano dejavnost družbe, ki jo izvajajo javne in privatne šole, vrtci in druge izobraževalne institucije. Zaključi se po določenem času z nekim potrdilom. Po drugi strani obstaja sodobni družbi trend samoizobraževanja, ko posameznik po svojem interesu pridobiva določeno znanje, ne da bi v ta namen obiskoval pouk. Izobraževanje v sodobnem času je postalo bolj poznano pod pojmom vseživljenjsko učenje, ko se izobražujejo ljudje tudi do pozne starosti.
- ja:教育 ms:Pendidikan simple:Education

Vojska

Glej tudi

Šola

Šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, ki z različnimi oblikami pouka omogoča učencem (dijakom, študentom) organizirano, sistematično pridobivanje znanja in/ali spretnosti.

Vrste šol po stopnji izobraževanja

Predšolska vzgoja

Predšolsko vzgojo v vrtcih izvajajo javni in zasebni vrtci. V vrtce se vključujejo otroci od enega leta starosti do vstopa v šolo. Predšolska vzgoja ni obvezna, razen priprave na šolo leto pred vstopom v šolo. V obdobju do popolne uveljavitve 9-letne osnovne šole bo priprava na osnovno šolo potekala po predpisih, ki so veljali pred novim zakonom. Zagotavljanje predšolske vzgoje je ena izmed temeljnih nalog občine, zato vrtce ustanavljajo in financirajo občine.

Primarno izobraževanje

Osnovnošolsko izobraževanje izvajajo osnovne šole, osnovne šole s prilagojenim programom, glasbene šole ter zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Osnovnošolsko izobraževanje odraslih je organizirano v posebnih oddelkih osnovnih šol, v osnovnih šolah za odrasle in na ljudskih univerzah. Za tujce je organizirana mednarodna šola. Po novem Zakonu o osnovni šoli se je septembra 1999 začelo postopno uvajanje programa 9-letne osnovne šole v 1. in 6. razredu s programom 7. razreda. Splošni cilj osnovnih šol je učencem dati temeljno znanje in jih pripraviti na nadaljnje šolanje ter usposabljanje za poklicno in osebno življenje. Učenci se naučijo razumevati osnovne zakone o naravi, družbi in človeku, razvijajo govorno kulturo in radovednost, potrebo po stalnem učenju, prijateljskih stikih z vrstniki in odraslimi; šole jih vzpodbujajo pri razvijanju interesov in sposobnosti ter oblikujejo njihove navade. Obvezna osnovna šola je za otroke in mladino brezplačna. Vendar pa morajo učenci plačevati šolske potrebščine, delovne zvezke in prispevek za uporabo učbenikov. Večinoma sami plačajo prehrano, stroške prevoza v šolo pa poravnajo občine. Če učencem ni mogoče zagotoviti prevoza v osnovno šolo, imajo pravico do brezplačne oskrbe v kraju izobraževanja in pravico do brezplačnega prevoza domov ob pouka prostih dnevih.

Sekundarno izobraževanje

učbenik Srednješolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji se deli na splošno ter na poklicno in strokovno izobraževanje. Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
- nižje poklicno izobraževanje
- srednje poklicno izobraževanje
- srednje strokovno izobraževanje
- poklicno-tehniško izobraževanje
- poklicni tečaj
- mojstrski, delovodski in poslovodski izpiti Srednješolsko splošno izobraževanje (Gimnazijski programi)
- gimnazije splošnega tipa
- klasična gimnazija
- program mednarodne mature
- gimnazijski programi zasebnih šol
- strokovne gimnazije
- tehniška gimnazija
- ekonomska gimnazija
- umetniška gimnazija
- maturitetni tečaj

Terciarno izobraževanje

Visoko šolstvo in višje strokovno izobraževanje - v svetu in pri nas čedalje večkrat imenovano terciarno izobraževanje - se je v zadnjih desetletjih organizacijsko in vsebinsko močno spreminjalo. Razlikujemo različne študijske poti:
- dveletne višješolske strokovne izobraževalne programe po zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju,
- po zakonu o visokem šolstvu pa triletne visokošolske strokovne študijske programe, štiri do šestletne univerzitetne programe ter
- za zdaj tri vrste podiplomskih študijskih programov: specializacijo, magisterij in doktorat znanosti. Vrste šol po načinu financiranja:
- javno šolstvo
- zasebno šolstvo

Vir podatkov

- [http://www.mszs.si/slo/ Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport]

Glej tudi

- pouk
- pedagogika
- didaktika
- univerza Kategorija:Izobraževanje ja:学校 ko:학교 ms:Sekolah simple:School

SV

SV je dvočrkovna kratica, ki ima več pomenov:
- Slovenska vojska
- dvočrkovna koda ISO 3166 za Salvador

Glej tudi

Kategorija:Kratice ja:SV ko:SV

1995

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1940. 1950. 1960. 1970. 1980. - 1990. - 2000. 2010. 2020. 2030. 2040. Leta: 1990 1991 1992 1993 1994 - 1995 - 1996 1997 1998 1999 2000 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Leto po področjih:
- 1995 v filmu
- 1995 v književnosti
- 1995 v glasbi
- 1995 v politiki
- 1995 v športu
- 1995 v televiziji
- 1995 v znanosti

Dogodki
- v jami Divje babe odkrijejo najstarejšo piščal, ki jo je izdelal neandartalec
- 21. november - z Daytonskim sporazumom se konča vojna v Bosni in Hercegovini. Rojstva
- Smrti
- 1. januar - Eugene Paul Wigner, madžarsko ameriški fizik, matematik, nobelovec 1963 (
- 1902)
- 14. marec - William Alfred Fowler, ameriški fizik, astrofizik, nobelovec 1983 (
- 1911)
- 2. april - Hannes Olof Gösta Alfvén, švedski elektroinženir, astrofizik, nobelovec 1970 (
- 1908)
- 18. maj - Aleksander Godunov, rusko-ameriški baletnik (
- 1949)
- 18. maj - Peter van de Kamp, nizozemsko ameriški astronom (
- 1901)
- 11. avgust - Alonzo Church, ameriški matematik, logik (
- 1903)
- 21. avgust - Subrahmanyan Chandrasekhar, ameriško indijski fizik, astrofizik, matematik, nobelovec 1983 (
- 1910)
- 23. september - Albrecht Otto Johannes Unsöld, nemški astronom (
- 1905)
- 7. oktober - Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko ameriški astronom (
- 1918) Nobelove nagrade
- fizika:
- kemija:
- medicina in fiziologija:
- književnost:
- mir:
- ekonomija: Glej tudi: 0-1995 als:1995 ja:1995年 ko:1995년 ms:1995 simple:1995 th:พ.ศ. 2538

Magister

Magister je znanstveni akademski naslov, ki ga podeljuje univerza. Za pridobitev naziva je potrebno opraviti podiplomski študij, ki predvidoma traja dve leti. Študij je sestavljen iz izpitov in individualnega raziskovalnega dela. Po zaključenem magisteriju lahko nadaljuješ še z doktorskim študijem, kar je najvišja stopnja. Pripravlja se reforma imenovana bolonjski proces. Tako bodo v Sloveniji od leta 2006 ali 2007 študentje visokošolskih smeri po opravljeni diplomski nalogi prejeli strokovni naslov magister (za priimkom). Za slovenski izobraževalni sistem to pomeni zmedo in degradacijo akademskih nazivov magister in doktor znanosti (pred priimkom). Magister je tudi naziv diplomanta farmacevtske visokošolske smeri. Kategorija:Univerza Kategorija:Izobraževanje

Viktor Kranjc

Viktor »Viki« Kranjc, slovenski častnik, veteran vojne za Slovenijo,
- 5. november 1951, Celje. Brigadir magister Kranjc je trenutno poveljnik CVŠ SV.

Vojaška kariera

- poveljnik Centra vojaških šol SV (2001 - )
- : povišan v polkovnika (18. junij 1993)
- poveljnik Zahodnoštajerske pokrajine TO (4. oktober 1990 - ?)

Odlikovanja in priznanja

- zlata medalja generala Maistra (18. maj 2001)
- red Slovenske vojske (16. maj 1993)
- red generala Maistra 3. stopnje z meči (26. december 1991)
- zlata medalja Slovenske vojske (11. maj 1998)
- spominski znak Obranili domovino 1991
- spominski znak Poveljniki pokrajinskih štabov TO 1991

Glej tudi

- častniki Slovenske vojske
- brigadirji Slovenske vojske Kranjc, Viktor Kranjc, Viktor Kranjc, Viktor Kranjc, Viktor Kranjc, Viktor Kranjc, Viktor Kranjc, Viktor Viktor, Kranjc Kranjc, Viktor

2001

Stoletja: 20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje Desetletja: 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030. 2040. 2050. Leta: 1996 1997 1998 1999 2000 - 2001 - 2002 2003 2004 2005 2006 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Leto po področjih:
- 2001 v filmu
- 2001 v književnosti
- 2001 v glasbi
- 2001 v politiki
- 2001 v športu
- 2001 v televiziji
- 2001 v znanosti

Dogodki
- 11. september - teroristični napad na več tarč v ZDA Rojstva
- Smrti
- 24. februar - Claude Elwood Shannon, ameriški matematik (
- 1916)
- 11. maj - Douglas Adams, britanski pisatelj (
- 1952)
- 11. junij - Timothy James McVeigh, ameriški terorist (
- 1968)
- 20. avgust - sir Fred Hoyle, britanski astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj, popularizator znanosti (
- 1915)
- - Liisi Oterma, finska astronomka (
- 1915) Nobelove nagrade
- fizika: Eric Allin Cornell, Wolfgang Ketterle in Carl Edwin Wieman
- kemija: William S. Knowles, Rjodži Nojori in K. Barry Sharpless
- medicina in fiziologija: Leland H. Hartwell, Tim Hunt in Sir Paul Nurse
- književnost: V.S. Naipaul
- mir: Organizacija združenih narodov in Kofi Anan
- ekonomija: George A. Akerlof, A. Michael Spence in Joseph E. Stiglitz Glej tudi: 0-2001 als:2001 ja:2001年 ko:2001년 ms:2001 simple:2001 th:พ.ศ. 2544 zh-min-nan:2001 nî

Podpolkovnik

]] Podpolkovnik (angleško Lieutenant Colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin. V mornarici mu ustreza kapitan fregate.

Glej tudi

- čini Slovenske vojske
- podpolkovniki Slovenske vojske. Kategorija:Častniški čini ja:中佐

Januar

Jánuar je prvi mesec v gregorijanskem koledarju. Ime je dobil po rimskem bogu Janusu.
- Izvirno slovensko ime za januar je prosinec, hrvaško siječanj, češko leden in poljsko styczeń. Druga stara imena so: prosenec, prozimec, prezimec, zimec, lednik, snežnik, svečen, mali božičnik, prvnik, novoletnik, sredozimen.

Glej tudi

- - januar - februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
- seznam zgodovinskih obletnic Kategorija:Meseci ja:1月 ko:1월 ms:Januari simple:January th:มกราคม

24. april

24. april je 114. dan leta (115. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 251 dni.

Dogodki

- 1704 - izhajati začne prvi ameriški časopis The Boston Letter
- 1742 - napisana Marseljeza
- 1854 - na Dunaju se poročita Franc Jožef in Elizabeta Bavarska
- 1915 - z aretacijami armenskih intelektualcev v turških mestih se uradno prične armenski genocid
- 1916 - v Dublinu se začne velikonočni upor Ircev proti Britancem
- 1920 - na Zaloški cesti v Ljubljani se spopadejo orožniki in delavci, ki so namenjeni na protestno zborovanje železničarjev. Ubitih je bilo 14 in ranjenih 30 ljudi
- 1932 - na volitvah v Prusiji, na Bavarskem, v Württembergu in Hamburgu zmagajo nacisti
- 1940 - ustanovljen komisariat rajha za Norveško
- 1945:
- - splošna vstaja italijanskih partizanov
- - Himmler predlaga predajo zahodnim zaveznikom
- 1970 - prvi kitajski satelit, Kitajska I, utirjen v orbito

Rojstva

- 1533 - Willem van Oranje - Viljem Tihi, nizozemski državnik († 1584)
- 1562 - Xu Guangqi, kitajski uradnik, prevajalec, matematik († 1633)
- 1705 - Marko Anton Plenčič, slovenski zdravnik († 1786)
- 1718 - Nathaniel Hone, irski slikar († 1784)
- 1817 - Jean Charles Galinard de Marignac, švicarski kemik († 1894)
- 1856 - Henri Philippe Pétain, francoski maršal, kolaboracionist († 1951)
- 1873 - Theodor Körner, avstrijski ofocir, državnik († 1957)
- 1886 - Marko Natlačen, slovenski politik, ban († 1942)
- 1972 - Jure Košir, slovenski alpski smučar

Smrti

- 1616 - Garcilaso de la Vega - El Inca, španski letopisec (
- 1539)
- 1736 - Evgen Savojski, avstrijski general,diplomat, državnik francoskega rodu (
- 1663)
- 1866 - Josip Tominc, slovenski slikar (
- 1790)
- 1967 - Vladimir Komarov, ruski kozmonavt (
- 1927)
- 1968 - Harald Kreutzberg, nemški plesalec, koreograf (
- 1902)
- 1983 - Nejc Zaplotnik, slovenski alpinist (
- 1952)
- 1987 - Doris Bell Ball - Josephine Bell, angleška zdravnica, pisateljica (
- 1897)
- 2004 - Josephine Esther Mentzer- Estée Lauder, ameriška kozmetičarka madžarsko - judovskega rodu (
- 1906)
- 2005 - Ezer Weizman, izraelski predsednik (
- 1924)

Prazniki in obredi

- Armenija - dan spomina na genocid ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 23. april - 25. april - 24. marec - 24. maj - seznam vseh dni 424 ja:4月24日 ko:4월 24일 ms:24 April simple:April 24 th:24 เมษายน

2001

Leto po področjih:
- 2001 v filmu
- 2001 v književnosti
- 2001 v glasbi
- 2001 v politiki
- 2001 v športu
- 2001 v televiziji
- 2001 v znanosti

Junij

Junij ali rožnik je šesti mesec v letu po gregorijanskem koledarju in ima 30 dni. Junij se imenuje po rimski boginji Juno, Jupitrovi ženi.
- Izvirno slovensko ime za junij je rožnik, hrvaško lipanj, češko červen in poljsko czerwiec.
- Solsticij se zgodi okoli 21. junija, čeprav lahko pade tudi na 20. ali 22. Na severni polobli je to poletni solsticij, na južni pa zimski.
- Prvi ponedeljek v juniju je na Irskem državni praznik, po irskem koledarju pa se ta mesec imenuje Meitheamh in je srednji mesec poletja.

Glej tudi

- Dnevi v juniju: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30.
- januar februar marec april maj - junij - julij avgust september oktober november december
- seznam zgodovinskih obletnic
- hrib Rožnik Kategorija:Meseci ja:6月 ko:6월 ms:Jun simple:June th:มิถุนายน

Januar

Glej tudi

1999

Leto po področjih:
- 1999 v filmu
- 1999 v književnosti
- 1999 v glasbi
- 1999 v politiki
- 1999 v športu
- 1999 v televiziji
- 1999 v znanosti

Brigadir

]] Brigadir je najvišji častniški čin v Slovenski vojski. V vojni mornarici mu ustreza čin kapitana. Po povišanju v čin brigadirja dobi pripadnik SV tudi brigadirsko sabljo v znak njegovega položaja in statusa.

Glej tudi

- Čini Slovenske vojske
- brigadirji Slovenske vojske Kategorija:Častniški čini Kategorija:Generalski čini

1992

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1940. 1950. 1960. 1970. 1980. - 1990. - 2000. 2010. 2020. 2030. 2040. Leta: 1987 1988 1989 1990 1991 - 1992 - 1993 1994 1995 1996 1997 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Leto po področjih:
- 1992 v filmu
- 1992 v književnosti
- 1992 v glasbi
- 1992 v politiki
- 1992 v športu
- 1992 v televiziji
- 1992 v znanosti

Dogodki
- 15. januar - mednarodna skupnost prizna Slovenijo in Hrvaško Rojstva
- Smrti
- 1. januar - Grace Brewster Murray Hopper, ameriška pionirka računalništva (
- 1906)
- 12. februar - Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik, matematik (
- 1909)
- 18. februar - Sylvain Julien Victor Arend, belgijski astronom (
- 1902)
- 23. april - Satjadžit Raj, indijski filmski režiser, scenarist, skladatelj (
- 1921)
- 6. maj - Marie Magdalene »Marlene« Dietrich, nemško ameriška filmska igralka, pevka (
- 1901)
- 5. november - Jan Hendrik Oort, nizozemski astronom (
- 1900) Nobelove nagrade
- fizika:
- kemija:
- medicina in fiziologija:
- književnost:
- mir:
- ekonomija: Glej tudi: 0-1992 als:1992 ja:1992年 ko:1992년 ms:1992 simple:1992 th:พ.ศ. 2535

South Fork, Pennsylvania

South Fork is a borough located in Cambria County, Pennsylvania. As of the 2000 census, the borough had a total population of 1,138.

Geography

South Fork is located at 40°21'54" North, 78°47'26" West (40.365042, -78.790474). According to the United States Census Bureau, the borough has a total area of 1.4 km² (0.6 mi²). 1.3 km² (0.5 mi²) of it is land and 0.1 km² (0.04 mi²) of it is water. The total area is 7.27% water.

Demographics

As of the census of 2000, there are 1,138 people, 452 households, and 311 families residing in the borough. The population density is 845.0/km² (2,208.1/mi²). There are 484 housing units at an average density of 359.4/km² (939.1/mi²). The racial makeup of the borough is 99.74% White, 0.09% African American, 0.00% Native American, 0.00% Asian, 0.00% Pacific Islander, 0.00% from other races, and 0.18% from two or more races. 0.62% of the population are Hispanic or Latino of any race. There are 452 households out of which 31.0% have children under the age of 18 living with them, 50.7% are married couples living together, 13.9% have a female householder with no husband present, and 31.0% are non-families. 29.0% of all households are made up of individuals and 16.2% have someone living alone who is 65 years of age or older. The average household size is 2.50 and the average family size is 3.07. In the borough the population is spread out with 24.9% under the age of 18, 8.9% from 18 to 24, 27.9% from 25 to 44, 19.9% from 45 to 64, and 18.5% who are 65 years of age or older. The median age is 37 years. For every 100 females there are 97.9 males. For every 100 females age 18 and over, there are 93.0 males. The median income for a household in the borough is $30,144, and the median income for a family is $34,531. Males have a median income of $25,375 versus $16,563 for females. The per capita income for the borough is $13,298. 12.0% of the population and 11.1% of families are below the poverty line. Out of the total population, 21.8% of those under the age of 18 and 5.5% of those 65 and older are living below the poverty line.

External links

Category:Cambria County, Pennsylvania Category:Boroughs in Pennsylvania

dating ads site sprzet pharmacy Dorota Rabczewska narty w szwajcarii

:: RELATED NEWS ::

Australian Open 1995
Wielkoszlemowy turniej tenisowy Australian Open w roku 1995 rozegrano w Melbourne w dniach 16 - 29 stycznia.

Zwycięzcy

Gra pojedyncza mężczyzn

Andre Agassi (USA) - Wielkoszlemowy turniej tenisowy Australian Open w roku 1994 rozegrano w Melbourne w dniach 17 - 30 stycznia.

Zwycięzcy

Gra pojedyncza mężczyzn

Pete Sampras (USA) - Afryce Południowej oraz Wschodniej (Etiopia, Somalia, Kenia, Tanzania, Namibia, Angola). Osiąga 30-40 cm wysokości w kłębie, waży 4-6 kg. Jest często porównywana wielkością do