Justus Liebig

Justus von Liebig, nemški kemik,
- 12. maj 1803, Darmstadt, Nemčija, † 18. april 1873, München, Nemčija. Opisal je 64 elementov, izoliral številne organske snovi, razvil teorijo o radikalih in dokazal obstoj izomerov. V zadnji polovici življenja se je ukvarjal z biokemijo (raziskoval je kri, žolč in seč).

Glej tudi

- seznam nemških kemikov Liebig, Justus Liebig, Justus Liebig, Justus ja:ユストゥス・フォン・リービッヒ nb:Justus von Liebig

Nemci

Nemci (nemško: die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture. V današnji Nemčiji to pogosto izključuje priseljence. To, kdo je in kdo ni Nemec, se je v zgodovini pogosto spreminjalo. Do 19. stoletja je to pomenilo govorca nemščine in je pomenilo povsem drugo stvar kot prebivalca Nemčije, dežele Nemcev. Nizozemci in Švicarji so se že odcepili in oblikovali svoji lastni narodni identiteti. Kategorija:Narodi
- Kategorija:Nemčija ja:ドイツ人 ko:독일인

Kemik

Kemik je znanstvenik, ki se ukvarja s kemijo.

Glej tudi

- seznam kemikov Kategorija:Kemija Kategorija:Znanstveniki
- ja:化学者

1803

Stoletja: 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje Desetletja: 1750. 1760. 1770. 1780. 1790. - 1800. - 1810. 1820. 1830. 1840. 1850. Leta: 1798 1799 1800 1801 1802 - 1803 - 1804 1805 1806 1807 1808 ---- Dogodki:
- Napoleon Bonaparte proda Louisiano ZDA. Rojstva
- 12. maj - Justus von Liebig, nemški kemik († 1873)
- 25. maj - Ralph Waldo Emerson, ameriški esejist, pisatelj, filozof († 1882)
- 29. november - Christian Andreas Doppler, avstrijski matematik, fizik († 1853) Smrti
- Glej tudi 0-1803 ko:1803년 ms:1803

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Nemčija je ustanovna članica Evropske unije.

Upravna delitev

Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:

Zgodovina

: Glej glavni članek Zgodovina Nemčije. Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 z združitvijo Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike v novo državo z uradnim imenom Zvezna republika Nemčija. S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:
- Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno l. 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nemčija) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn.
- Nemško demokratično republiko (proglašeno l. 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil enklava Zahodne Nemčije. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katerega nova prestolnica je Berlin. Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čimprej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.

Glej tudi

- nemške oborožene sile Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Deutschland ja:ドイツ ko:독일 ms:Jerman roa-rup:Ghirmânii simple:Germany th:สหพันธ์สาธารณรัฐเยอรมนี zh-min-nan:Tek-kok

18. april

18. april je 108. dan leta (109. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 257 dni.

Dogodki

- 1506 - položen temeljni kamen za cerkev sv. Petra v Rimu
- 1906 - potres v San Franciscu zahteva najmanj 478 smrtnih žrtev
- 1941 - Italija uvede zasedbeno oblast v Ljubljanski pokrajini
- 1942:
- - Laval se vrne v Vichy ter postane ministrski predsednik, zunanji minister in notranji minister
- - USAF prvič bombandira Tokio
- 1946 - formalno razpuščeno Društvo narodov
- 1980 - Rodezija postane neodvisna država Zimbabve

Rojstva

- 1480 - Lucrezia Borgia, italijanska kneginja († 1519)
- 1605 - Giacomo Carissimi, italijanski skladatelj († 1674)
- 1772 - David Ricardo, angleški ekonomist († 1823)
- 1818 - Jurij Fleišman (tudi Flajšman), slovenski skladatelj († 1874)
- 1819 - Franz von Suppé, avstrijski skladatelj belgijskega rodu († 1895)
- 1893:
- : - Igo Gruden, slovenski pesnik, pravnik († 1948)
- : - Johann Mickl, nemški general slovenskega porekla († 1945)
- 1907 - Lars Valerian Ahlfors, finski matematik († 1996)

Smrti

- 1756 - Jacques Cassini II., francoski astronom, geograf (
- 1677)
- 1873 - Justus von Liebig, nemški kemik (
- 1803)
- 1883 - Édouard Albert Roche, francoski matematik, astronom (
- 1820)
- 1890 - Caetano da Costa Alegre, saotomejski pesnik (
- 1864)
- 1936 - Ottorino Respighi, italijanski skladatelj (
- 1879)
- 1941 - Ivan Hribar, slovenski politik (
- 1851)
- 1955 - Albert Einstein, švicarsko - ameriški fizik, nobelovec 1921 (
- 1879)
- 1999 - Gian-Carlo Rota, ameriški matematik, filozof (
- 1932)
- 2002 - Thor Heyerdahl, norveški arheolog, raziskovalec (
- 1914)

Prazniki in obredi

---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 17. april - 19. april - 18. marec - 18. maj - seznam vseh dni 418 ja:4月18日 ko:4월 18일 simple:April 18 th:18 เมษายน

München

München [mínhen] (slovensko (starinsko) Monakovo) je glavno mesto nemške zvezne dežele Bavarske. Po Berlinu in Hamburgu je tretje največje mesto v Nemčiji s številom prebivalcev okoli 1,4 milijona (leta 2004). Leži ob reki Isar, 48°08′ severno in 11°34′ vzhodno. Mestni moto je »Svetovno mesto s srcem« (»Die Weltstadt mit Herz«).

Zunanje povezave

Kategorija:Geografske škrbine Kategorija:Nemška mesta Kategorija:Bavarska ja:ミュンヘン ko:뮌헨 simple:Munich th:มิวนิก

Kemijski element

Kemíjski (kémijski) elemènt (tudi kemíjska (kémijska) prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine. Kemijski elementi se delijo na kovine in nekovine, nekatere je mogoče dobiti le umetno. Najmanjši delci kemijskega elementa so atomi.

Glej tudi

- periodni sistem elementov
- abecedni seznam elementov
- seznam elementov po atomskem številu
- seznam elementov po kemijskem simbolu Kategorija:Kemija
- ja:元素 ko:화학 원소 ms:Unsur kimia simple:Element th:ธาตุเคมี

Biokemija

Biokemíja je znanstvena veda, ki preučuje kemične snovi in procese, ki se odvijajo v organizmih: rastlinah, živalih in mikroorganizmih. Biokemija se ukvarja s strukturo in funkcijo celičnih sestavin, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati, lipidi, nukleinske kisline in druge biomolekule. V zadnjem času se biokemija ukvarja bolj specifično s kemijskimi reakcijami, ki jih katalizirajo encimi, ter z lastnostmi beljakovin. Biokemija celičnega metabolizma je bila izčrpno opisana. Druge veje biokemije vključujejo genski kod (DNK, RNK), sintezo beljakovin, transport prek celične membrane ter prenos signala.

Razvoj biokemije

Kot zametke biokemije lahko štejemo odkritje prvega encima, diastaze (Anselme Payen, 1833). Leta 1828 je Friedrich Wöhler objavil članek o sintezi sečnine, s katerim je dokazal, da je mogoče tudi organske spojine ustvariti umetno, izven organizma. K hitremu razvoju biokemije so posebej v 20. stoletju pripomogle tehnike, kot so kromatografija, rentgensko sipanje, jedrska magnetna resonanca, označevanje z radioizotopi, elektronska mikroskopija in simulacije molekulske dinamike. Te tehnike so omogočile odkritje in podrobno analizo številnih molekul in metaboličnih poti v celici, kot so glikoliza in Krebsov cikel. Dandanes se izsledki biokemije uporabljajo na številnih področjih od genetike do molekularne biologije in od poljedelstva do medicine. Ena prvih praktičnih rab biokemijskih procesov pa je bila verjetno pred približno 5000 leti uporaba kvasovk pri vzhajanju kruha.

Podpodročja

Biokemija se načeloma ukvarja s kemijo snovi, ki jih lahko razvrstimo v nekaj velikih kategorij:
- ogljikovi hidrati
- lipidi
- beljakovine in aminokisline
- DNA, RNA in nukleinske kisline Kategorija:Kemija Kategorija:Biologija
- ja:生化学 ko:생화학 ms:Biokimia th:ชีวเคมี

Kategorija:Rojeni leta 1803

Ta kategorija zajema ljudi, ki so se rodili leta 1803. Kategorija:Leto 1803 1803 ja:Category:1803年生 ko:분류:1803년 태어남

Kategorija:Nemški kemiki

Ta kategorija zajema članke o nemških kemikih. Kemiki Kategorija:Kemiki po narodnosti ja:Category:ドイツの化学者

Ultimate Pro Wrestling

Ultimate Pro Wrestling (UPW) is a Professional wrestling promotion often used as a training ground for World Wrestling Entertainment. It has been a stepping stone in the development of many past and present WWE Superstars including the likes of Jon Heidenreich, John Cena, Chris Masters and Ryan Sakoda. It has also produced some of the most well known independant wrestling stars in the world, including Chistopher Daniels.

External links

- [http://www.upw.com Official website] Category:Professional wrestling promotions

samsung true tone ruletka kultura Dorota Rabczewska Forex

:: RELATED NEWS ::