:: wikimiki.org ::
| Kategorija:Rojeni Leta 1895 |
Kategorija:Rojeni leta 1895Ta kategorija zajema ljudi, ki so se rodili leta 1895.
Kategorija:Leto 1895
1895
ja:Category:1895年生
ko:분류:1895년 태어남
Wikipedija:KategorijaWikipedija vsebuje veliko število seznamov. Njihovo popolnjevanje in posodabljanje je težko. Prav tako je težko vzdrževati povezave med elementi seznamov.
Sistem kategorij je bil razvit za programje MediaWiki. Samodejno lahko generira nekaj takšnih seznamov in zagotovi takšno kategorizacijo. Seznam kategorij najdemo pod Posebno:Categories. To je enostaven seznam brez drevesne zgradbe kategorij.
Za obširnejšo razlago uporabe kategorij glej Wikipedija:Kategorizacija.
Kategorija
ČlovekČlovek (znanstveno latinsko ime Homo sapiens - misleči človek) je vrsta velikih opic iz rodu Homo.
Nastanek in razvoj človeka še vedno ni raziskan do konca. Homo sapiens ali sodobni misleči človek, se je pojavil leta 95.000 pr. n. št. in je imel prostornino možgan okoli 1400-1800 cm3.
Nastanek človeka
Najbolj preizkušena razlaga nastanka in razvoja človeka je teorija evolucije. Zgodnji človečnjaki, npr. avstralopitek je bil prvi človek, ki je živel na področju Afrike, je nabiral semena in plodove, s kamnom razbijal preostanke kosti živali, ki so jih pustili večji mesojedci (karnivore).
Človeško telo
Sestavni deli
Pogoji delovanja
Spola
Ljudje smo najbolj enakomerno razdeljeni po spolu. Približno 51 odstotkov je moških, 49 odstotkov pa žensk. To skladnost pojasnjuje dejstvo, da je za nastanek človeškega življenja potrebna spolna združitev moškega in ženske.
Evolucija je ustvarila razlike med dvema tipoma teles, zaradi katerih se moški razlikujejo od žensk, ter v procesu življenja opravljajo različne naloge.
Razlika v biološki osnovi človeka, genskem zapisu, je v enem izmed 23 kromosomskih parov: Če bo ta par X-X bo zarodek ženski, če pa bo par X-Y, se bo razvil moški. Spol je določen s semensko tekočino, saj le-ta nosi odločilni drugi kromosom.
Nekatere fiziološke razlike, ki se pojavijo (najverjetneje zaradi tega kromosoma) med odraslim moškim in žensko so:
- Povečane prsi pri ženskah (zaradi potrebe po hranjenju dojenčka z materinim mlekom)
- Različni razmnoževalni organi (moška penis in moda ter ženski nožnica in maternica)
- Različna poraščenost telesa z dlakami (najbolj vidna zaradi neporaščenih prsi žensk)
- Širši boki pri ženskah (zaradi lažjega rojevanja)
- Mesečni ciklus izločanja jajčeca pri ženskah (menstruacija)
Med moškim in žensko je še veliko drugih razlik. Dober pokazatelj neenakopravnosti med spoloma so naslednja dejstva:
- Žensk v parlamentih je bilo leta 1996 11,7 odstotka.
- Prva država, ki je ženskam (leta 1893) podelila volilno pravico je bila Nova Zelandija.
- Na vodilne državne položaje je bilo v zadnjih sto letih izvoljenih 28 žensk.
- Dve tretjini nepismenega prebivalstva sestavljajo ženske.
- Dve tretjini otrok, ki niso vključeni v izobraževalne procese so deklice.
- Na leto zaradi splava v nevarnih pogojih umre okoli 70.000 žensk.
- Na dan umre okoli 1.600 žensk zaradi razlogov nosečnosti in rojevanja.
- več kot 20% poročenih žensk je žrtev nasilja v domačem krogu.
Rase
Človekov razum
Človeški razum je pretežno neraziskan. Čeprav dobro poznamo sestavo človeških možganov, živčnega sistema in sestavo telesa nasploh, nam je prisotnost človekovega razuma še vedno uganka. Dejstvo je, da imajo živali in rastline možnost odzivanja na dogodke tako, da imajo največjo korist, in nedvomno tako deluje tudi človeški razum, a vseeno je naše obnašanje zelo drugačno, najverjetneje zaradi zelo velikega spomina. Razum (racio) je po definiciji obnašanje, ki prineše največjo korist, a človek kljub temu, da ima največje razumske sposobnosti večkrat deluje povsem neracionalno.
Zavest
Zaznavanje dogodkov ter njihovo ovrednotenje.
Samozavest
Poznavanje svojih lastnosti, lastnosti zunanjega sveta, ter poznavanje možnosti medsebojnega delovanja.
Motivacija
Razlog za izvedbo akcije.
Motivacija je lahko zunanja (npr. s strani učitelja, naj se učenec bolj potrudi, saj bo tako dosegel boljši uspeh v življenju) ali notranja (primer razmišljanja: »Če grem nekaj pojest bom kasneje bolje pisal«). Tudi placebo deluje s pomočjo motivacije (primer razmišljanja: »Če bom pojedel tableto bom ozdravel«).
Podzavest
Navade
Rekleksi
Nagoni
Medčloveški odnosi
Prijateljstvo
Tovarištvo
Zakonska zveza
Suženjstvo
Mezdni odnos
Skupnosti
Vasi
Mesta
Države
Komune
Spletne skupnosti
Z uveljavitvijo povezovanja računalnikov v omrežja so se oblikovala elektronska stičišča ljudi z določenimi nazori.
Prek prvih elektronskih oglasnih desk, so svoja mnenja in ideje sprva izmenjavali računalniški strokovnjaki, po medmrežnem povezovanju v Internet, pa so se število, raznovrstnost in dosegljivost teh komunikacijskih servisov izredno povečali. Poleg javnih klepetalnic (npr. IRC) obstaja tudi sistem tematsko razvrščenih novičarskih skupin Newsgroups, ter veliko število spletnih mest (WWW), kjer ljudje predstavljajo svoje nazore in se o njih pogovarjajo (npr. Wikipedija).
Verske skupnosti
Ena izmed oblik človekovega medsebojnega delovanja so tudi verske skupnosti. V njih se pripadniki neke vere družijo na osnovi dogm, verovanj ali drugih nesplošno priznanih pogledov na življenje, Vesolje in sploh vse.
V nekaterih državah imajo verske skupnosti poseben, privilegiran položaj, kar nakazuje pomen oziroma vpliv vere:
- ni jim potrebno plačevati davkov,
- gradijo lahko objekte, ki ne sledijo državnim urbanističnim predstavam o okolju,
- dopuščeno jim je kratenje osebnih pravic(s privolitvijo vernika),
- dovoljeno je mučenje živali v ritualne(tradicionalne) namene...
Dosežki človeštva
Človek je v svojem razvoju naredil več skokov, ki so mu izredno povečali sposobnost preživetja in ga ločili od živali.
Za te dosežke je človek uporabil razum: Izkušnje iz preteklosti, posploševanje in poskušanje so mu pokazali pot do bolj lagodnega življenja zanj, za človeštvo (ne vedno) in za Zemljo (le redko).
- življenje v skupnosti
- obleka
- netenje ognja
- pasti in orožje za lov na živali
- gradnja bivališč
- lončarstvo in konzerviranje
- vrvi in vozli
- glasba in druga umetnost
- kolo
- matematika
- menjava dobrin
- poljedeljstvo, ribištvo in živinoreja
- zemljevidi in astronomija
- pisava
- kompas in magnetizem
- obdelovanje kovin
- denar
- mlin
- parni stroj
- mikroskop
- medicina
- država, univerza in laboratorij
- elektrika
- demokracija
- stroj z notranjim izgorevanjem
- telegraf in radijske komunikacije
- združeni narodi
- robot
- elektronka, tranzistor in računalnik
- jedrska znanost
- svetlobna vlakna
- vesoljski poleti
- superprevodnost
-
ja:人間
ko:사람
simple:Human
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okoli Sonca.
V astronomiji je določeno več vrst let:
- siderično leto (ali zvezdno leto): dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Povprečna dolžina sideričnega leta je:
:: 365,256363051 dni za epoho J2000 (1. januar 2000, 12h zemeljski čas).
- tropsko leto
- anomalistično leto
- ekliptično leto
- julijansko leto
- Gaussovo leto traja 365,2568983 in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še natančneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenemu tiru imel obhodni čas natanko 1 Gaussovega leta.
- Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je:
:: B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189
- leto sveta (Anno mundi)
Glej tudi
- koledarsko leto, proračunsko leto, prestopno leto, Sončevo leto.
Kategorija:Druge enote
Kategorija:Časovne enote
Kategorija:Koledarji
ja:年
ms:Tahun
simple:Year
zh-min-nan:Nî
1895Stoletja: 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje
Desetletja: 1840. 1850. 1860. 1870. 1880. - 1890. - 1900. 1910. 1920. 1930. 1940.
Leta: 1890 1891 1892 1893 1894 - 1895 - 1896 1897 1898 1899 1900
----
Dogodki:
- 1. januar
Rojstva
- 24. februar - Vsevolod Vjačeslavovič Ivanov, ruski pisatelj († 1963)
- 6. maj - Rudolph Valentino, italijansko - ameriški filmski igralec († 1926)
:
- 6. maj - Srečko Puncer, slovenski borec za severno mejo († 1919)
- 11. maj - Džidu Krišnamurti, indijski filozof († 1986)
Smrti
- 26. januar - Arthur Cayley, angleški matematik, odvetnik (
- 1821)
- 4. februar - Thomas Penyngton Kirkman, angleški matematik (
- 1806)
- 14. april - James Dwight Dana, ameriški geolog, mineralog, naravoslovec, zoolog (
- 1813)
- 7. julij - Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, nemški astronom (
- 1822)
- 5. avgust - Friedrich Engels, nemški politik, ekonomist, filozof, vojaški zgodovinar (
- 1820)
- 8. september - Adam Opel, nemški industrialec (
- 1837)
- 28. september - Louis Pasteur, francoski mikrobiolog, kemik (
- 1822)
Glej tudi
0-1895
ko:1895년
ms:1895
simple:1895
th:พ.ศ. 2438
Kategorija:Leto 1895Ta kategorija zajema članke o letu 1895.
Kategorija:Devetnajsto stoletje našega štetja
Kategorija:Rojeni v 19. stoletju n. št.Ta kategorija zajema ljudi, ki so bili rojeni v 19. stoletju.
Kategorija:Devetnajsto stoletje našega štetja
Kategorija:Rojeni po letih
Wild Service Tree
The Wild Service Tree (Sorbus torminalis), also known as the Chequer Tree, is a medium sized , deciduous tree native to Europe, North Africa, the Caucasus and the Middle East.
The Wild Service Tree grows to a height of 25m, but can some times be found growing in hedgerows. It is relatively rare and is usually confined to pockets of ancient woodland, although it can also be found growing in hedgerows. It can often be found associated with oak and ash woods, prefering clay and lime based soils.
lime
The leaves are dark green on both sides, coarsely toothed and have five or seven lobes. The undersides have small hairs when young, but both sides are smooth and shiny when older. The bark is smooth and greyish, but flaky, peeling away in squarish pieces to reveal darker brown layers. This give rise to its alternative name of the Chequer Tree.
In May and June the Wild Service Tree produces branched clusters of creamy white, five petalled flowers. The flowers are similar to those of the Rowan tree but are slightly larger being about 15 mm in diameter.
In September and November, the tree produces light brown round berries, which are also 15 mm in diameter. The berries are edible although now rarely collected for food. They are traditionally known as a herbal remedy for colic. The tree's latin name, torminalis means 'good for colic'.
References
- [http://www-saps.plantsci.cam.ac.uk/trees/service.htm plantsci.cam.ac.uk]
- [http://www.rsatrees.org/plantatree/sites.php?site=12 RSA trees]
- [http://www.the-tree.org.uk/SpecialBranch/Wills/wills11.htm Wills cigarette card series]
colic
Category:Maloideae
anemia narkotyki gu Links online spielautomaten wegetarianizm
|
|
|
|
