Kategorija:Slovenski filmi

Ta kategorija zajema slovenske filme. Filmi Slovenija

Wikipedija:Kategorija

Wikipedija vsebuje veliko število seznamov. Njihovo popolnjevanje in posodabljanje je težko. Prav tako je težko vzdrževati povezave med elementi seznamov. Sistem kategorij je bil razvit za programje MediaWiki. Samodejno lahko generira nekaj takšnih seznamov in zagotovi takšno kategorizacijo. Seznam kategorij najdemo pod Posebno:Categories. To je enostaven seznam brez drevesne zgradbe kategorij. Za obširnejšo razlago uporabe kategorij glej Wikipedija:Kategorizacija. Kategorija

Slovenija

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje. Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, ter Evropske unije.

Zgodovina

: Glej glavni članek Zgodovina Slovenije Slovanski predniki današnjih Slovencev so se najverjetneje naselili na ozemlju Slovenije v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država Slovencev in ena prvih slovanskih državnih tvorb. Leta 745 Karantanija izgubi samostojnost in pade pod bavarsko nadoblast, ti pa pozneje postanejo del Frankovske države. Ta si zavzema za pokristjanjevanje prebivalstva. Okoli leta 1000 so napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini ter tudi prvo slovansko narečje, zapisano v latinici. V 14. stoletju pade večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar pozneje postane Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je razdeljeno na pokrajine: Kranjsko, Goriško in Štajersko. V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo. Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južni slovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta botrovali 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija. Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Politika

: Glej glavni članek Slovenska politika. Slovenski vodja države je predsednik, ki ga izvolijo vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Tako predsednika vlade kot ministre izvoli državni zbor Republike Slovenije. Nepopolni dvodomni parlament sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Vendar je potrebno poudariti, da državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh kompetenc ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Demografija

: Glej glavni članek Demografija Slovenije Demografija Slovenije Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so:
- Slovenci (89%)
- Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Makedonci, Albanci (10%)
- narodni manjšini: Madžari in Italijani (0.5%)
- drugi: Romi, Avstrijci Pričakovana življenjska doba leta 2000 je bila 71,80 let za moške in 79,5 za ženske. Povprečna naseljenost je 95 prebivalcev na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju. Uradni jezik je slovenščina. Madžarska in italijanska narodni manjšini uživata status uradnega jezika na področju, kjer je mešano prebivalstvo (ob meji z Madžarsko in Italijo).

Upravna razdelitev

Italijo.]] Italijo Slovenija je upravno razdeljena na 193 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Geografija Slovenije

: Glej glavni članek Geografija Slovenije Geografija Slovenije

Geografske koordinate skrajnih točk

Geografske koordinate skrajnih točk Slovenije so:
- na severu 46° 52' 37,52" SGŠ, 16° 14' 18,14" VGD, naselje Budinci v občini Šalovci,
- na jugu 45° 25' 18,34" SGŠ, 15° 10' 56,06" VGD, naselje Damelj v občini Črnomelj,
- na vzhodu 46° 28' 33,76" SGŠ, 16° 36' 07,69" VGD, naselje Benica v občini Lendava/Lendva,
- na zahodu 46° 17' 54,05" SGŠ, 13° 23' 47,81" VGD, v naselju Breginj v občini Kobarid. Zračna razdalja po zemljepisni širini znaša 1°28' oziroma 163 km. Zračna razdalja po zemljepisni dolžini znaša 3°13' oziroma 248 km. Vir: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Geodetska uprava Republike Slovenije Dolžina meje:
- s Hrvaško - 546 km
- z Avstrijo - 324 km
- z Italijo - 235 km
- z Madžarsko - 102 km Dolžina morske obale je 47 km.

Naravne znamenitosti

morske obale
- Geometrično središče Slovenije (Geoss)
- Triglavski narodni park
- Kraške jame
- Robanov kot
- Topla
- Cigonca
- Notranjski snežnik
- Rakov škocjan
- Krakovski gozd
- Donačka gora
- Kozlerjeva gošča
- Divje jezero
- Cerkniško jezero

Prazniki in dela prosti dnevi

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS/I, št. 26-1091/1991) določa naslednje praznike in dela proste dneve: Prazniki
- 1. in 2. januar - novo leto
- 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
- 27. april - dan upora proti okupatorju
- 1. in 2. maj - praznik dela
- 25. junij - dan državnosti
- 17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (ni dela prost dan)
- 15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)
- 1. november - dan spomina na mrtve
- 23. november - dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
- 26. december - dan samostojnosti in enotnosti Dela prosti dnevi
- nedelja po prvem pomladanskem ščipu - velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
- nedelja sedem tednov po veliki noči - binkoštna nedelja, binkošti
- 15. avgust - Marijino vnebovzetje
- 31. oktober - dan reformacije
- 25. december - božič

Glej tudi

- Slovenska književnost
- Slovenska vojska
- Slovenska osamosvojitvena vojna Kategorija:Države
- Kategorija:Evropska unija Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Slowenien ja:スロベニア ko:슬로베니아 ms:Slovenia th:ประเทศสโลวีเนีย zh-min-nan:Slovenia

Kategorija:Slovenski film

Ta kategorija zajema članke, ki se nanašajo na slovenski film. Kategorija:Film po državah Kategorija:Slovenska kultura

Kategorija:Filmi po državah

Ta kategorija zajema filme po državah. Kategorija:Filmi ko:분류:나라별 영화

Szablon:CząstkiElementarne

Kategoria:Cząstki elementarne

london cheap hotel hotels in Krakow pharmacy Prague appartements narty austria

:: RELATED NEWS ::

Pithiviers
Pithiviers er en liten by med 9.242 innbyggere 1999 i departementet Loiret og regionen Centre i Frankrike. Tidlig under Annen Verdenskrig anla franskmennene en fangeleir her med tanke på eventuelle tyske krigsfanger. Etter det franske nederlag i 1940 omgjorde Vichy-regimet til en transittleir. Fra denne leiren og fra en ann