:: wikimiki.org ::

Lojze Rozman

Lojze Rozman

Lojze Rozman, slovenski filmski, gledališki in TV igralec,
- 2. junij 1930, Celje, Slovenija (tedaj Kraljevina Jugoslavija), † 5. maj 1997, Ljubljana Rozman je diplomiral na AGRFT in je že med študijem nastopil v filmu Svet na Kajžarju.

Celovečerni filmi

- Svet na Kajžarju, 1952
- Tri zgodbe, 1955
- Trenutki odločitve, 1955
- Pet minut raja, 1959
- Akcija, 1960
- Veselica, 1960
- Balada o trobenti in oblaku, 1961
- Minuta za umor, 1962
- Tistega lepega dne, 1962
- Samorastniki, 1963
- Zarota, 1964
- Ne joči, Peter, 1964
- Amandus, 1966
- Grajski biki, 1967
- Zgodba, ki je ni, 1967
- Nevidni bataljon (, 1967
- Bitka na Neretvi, 1969
- Praznovanje pomladi, 1978
- Pustota, 1982
- Dih, 1983
- Veselo gostivanje, 1984
- Ljubezen nam je vsem v pogubo, 1987
- Nekdo drug, 1989
- Do konca in naprej, 1990
- Rabljeva freska, 1995
- Carmen, 1995
- Ekspres, Ekspres, 1996

Glej tudi

- seznam filmskih igralcev
- seznam slovenskih filmskih igralcev
- seznam slovenskih igralcev

Zunanje povezave

- v angleščini:
- [http://www.imdb.com/name/nm0747635/ IMDB Lojze Rozman] Rozman, Lojze Rozman, Lojze Rozman, Lojze

Slovenci

Slovénci so evropski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2 milijona), na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v severovzhodni Italiji (100.000), na Avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (50.000), Hrvaški (25.000) in Madžarski (6000). Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci) je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700. Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001). Slovenci spadajo v najsevernejšo skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino. Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

Slovenci v tujini

- Ameriški Slovenci: po popisu iz leta 2000 176.691 Američanov navaja slovensko poreklo ([http://www.census.gov/prod/2004pubs/c2kbr-35.pdf PDF])
- Argentinski Slovenci
- Avstralski Slovenci
- Avstrijski Slovenci
- Italijanski Slovenci
- Kanadski Slovenci
- Madžarski Slovenci

Glej tudi

- demografija Slovenije,
- seznam Slovencev
- seznam Slovanov
- seznam ljudstev
- seznam plemiških družin na slovenskem Kategorija:Narodi
- ko:슬로베니아인

1930.

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1880. 1890. 1900. 1910. 1920. - 1930. - 1940. 1950. 1960. 1970. 1980. Leta: 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 D-01930. ja:1930年代 ko:1930년대 simple:1930s

Slovenija

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje. Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, ter Evropske unije.

Zgodovina

: Glej glavni članek Zgodovina Slovenije Slovanski predniki današnjih Slovencev so se najverjetneje naselili na ozemlju Slovenije v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država Slovencev in ena prvih slovanskih državnih tvorb. Leta 745 Karantanija izgubi samostojnost in pade pod bavarsko nadoblast, ti pa pozneje postanejo del Frankovske države. Ta si zavzema za pokristjanjevanje prebivalstva. Okoli leta 1000 so napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini ter tudi prvo slovansko narečje, zapisano v latinici. V 14. stoletju pade večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar pozneje postane Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je razdeljeno na pokrajine: Kranjsko, Goriško in Štajersko. V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo. Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južni slovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta botrovali 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija. Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Politika

: Glej glavni članek Slovenska politika. Slovenski vodja države je predsednik, ki ga izvolijo vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Tako predsednika vlade kot ministre izvoli državni zbor Republike Slovenije. Nepopolni dvodomni parlament sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Vendar je potrebno poudariti, da državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh kompetenc ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Demografija

: Glej glavni članek Demografija Slovenije Demografija Slovenije Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so:
- Slovenci (89%)
- Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Makedonci, Albanci (10%)
- narodni manjšini: Madžari in Italijani (0.5%)
- drugi: Romi, Avstrijci Pričakovana življenjska doba leta 2000 je bila 71,80 let za moške in 79,5 za ženske. Povprečna naseljenost je 95 prebivalcev na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju. Uradni jezik je slovenščina. Madžarska in italijanska narodni manjšini uživata status uradnega jezika na področju, kjer je mešano prebivalstvo (ob meji z Madžarsko in Italijo).

Upravna razdelitev

Italijo.]] Italijo Slovenija je upravno razdeljena na 193 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Geografija Slovenije

: Glej glavni članek Geografija Slovenije Geografija Slovenije

Geografske koordinate skrajnih točk

Geografske koordinate skrajnih točk Slovenije so:
- na severu 46° 52' 37,52" SGŠ, 16° 14' 18,14" VGD, naselje Budinci v občini Šalovci,
- na jugu 45° 25' 18,34" SGŠ, 15° 10' 56,06" VGD, naselje Damelj v občini Črnomelj,
- na vzhodu 46° 28' 33,76" SGŠ, 16° 36' 07,69" VGD, naselje Benica v občini Lendava/Lendva,
- na zahodu 46° 17' 54,05" SGŠ, 13° 23' 47,81" VGD, v naselju Breginj v občini Kobarid. Zračna razdalja po zemljepisni širini znaša 1°28' oziroma 163 km. Zračna razdalja po zemljepisni dolžini znaša 3°13' oziroma 248 km. Vir: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Geodetska uprava Republike Slovenije Dolžina meje:
- s Hrvaško - 546 km
- z Avstrijo - 324 km
- z Italijo - 235 km
- z Madžarsko - 102 km Dolžina morske obale je 47 km.

Naravne znamenitosti

morske obale
- Geometrično središče Slovenije (Geoss)
- Triglavski narodni park
- Kraške jame
- Robanov kot
- Topla
- Cigonca
- Notranjski snežnik
- Rakov škocjan
- Krakovski gozd
- Donačka gora
- Kozlerjeva gošča
- Divje jezero
- Cerkniško jezero

Prazniki in dela prosti dnevi

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS/I, št. 26-1091/1991) določa naslednje praznike in dela proste dneve: Prazniki
- 1. in 2. januar - novo leto
- 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
- 27. april - dan upora proti okupatorju
- 1. in 2. maj - praznik dela
- 25. junij - dan državnosti
- 17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (ni dela prost dan)
- 15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)
- 1. november - dan spomina na mrtve
- 23. november - dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
- 26. december - dan samostojnosti in enotnosti Dela prosti dnevi
- nedelja po prvem pomladanskem ščipu - velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
- nedelja sedem tednov po veliki noči - binkoštna nedelja, binkošti
- 15. avgust - Marijino vnebovzetje
- 31. oktober - dan reformacije
- 25. december - božič

Glej tudi

- Slovenska književnost
- Slovenska vojska
- Slovenska osamosvojitvena vojna Kategorija:Države
- Kategorija:Evropska unija Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Slowenien ja:スロベニア ko:슬로베니아 ms:Slovenia th:ประเทศสโลวีเนีย zh-min-nan:Slovenia

Kraljevina Jugoslavija

Jugoslavija je bilo skupno ime za več držav južnoslovanskih narodov na severozahodu Balkanskega polotoka med leti 1918 in 2003. Ta članek opisuje zgodovino med leti 1918 in 1941.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

: Glejte glavni članek Država Slovencev, Hrvatov in Srbov. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, v uporabi od 1919]] 5. in 6. oktobra 1918 je bil v Zagrebu ustanovljen Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov. V sprejetem pravilniku je poudaril, da je »politični predstavnik vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki žive v Hrvaški in Slavoniji z Reko, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Istri, Trstu, Kranjski, Goriški, Štajerski, Koroški, Bački, Banatu, Baranji, Medjimurju in po ostalih krajih jugozahodne Ogrske.« Narodnemu svetu je formalno načeloval Anton Korošec, v njegovi odsotnosti pa sta ga vodila Ante Pavelić in Svetozar Pribičević. Avstro-Ogrska je oktobra antanti v zameno za premirje ponudila avtonomijo za slovanske narode v državi, kar pa je predsednik ZDA Woodrow Wilson zavrnil. Narodni svet je na podlagi te zavrnitve 21. oktobra zahteval brezpogojno samoodločbo. Po porazu Avstro-Ogrske in sil osi sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. 31. oktobra je bila v Ljubljani ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani. Ta je bila najvišji zakonodajni in upravni organ v Sloveniji.1. novembra je Narodni svet za Štajersko povišal Rudolfa Maistra v generala in mu poveril poveljstvo na slovenskem Štajerskem. 23. novembra so slovenske enote razorožile nemške brambovce v Mariboru.

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

: Glejte glavni članek Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, izražen že s Krfsko deklaracijo, sprejeto 20. junija 1917 v izgnanstvu na Krfu, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s sedežem v Beogradu. 12. novembra 1920 so predstavniki vlade SHS in italijanske vlade v italijanskem mestu Rapallo podpisali pogodbo o razmejitvi, znano kot rapalska pogodba. Jugoslavija se je z njo odrekla velikanskemu delu ozemlja na zahodu: Goriški, delu Notranjske, Trstu, Istri, Zadru ter otokom Cres, Lošinj, Lastovo in Palagruža. Reka je dobila status svobodnega mesta, dve leti kasneje pa je Jugoslavija priznala Italiji tudi pravice nad tem mestom. S podpisom rapalske pogodbe je pod Italijo prišlo okoli pol milijona Slovencev in Hrvatov. 28. novembra 1920 so bile volitve v ustavodajno skupščino. Na njih je največ glasov (92) dobila Jugoslovanska demokratska stranka (JDS), sledijo ji Narodna radikalna stranka (NRS, 91 glasov), Komunistična partija Jugoslavije (KPJ, 58), Hrvatska republikanska seljačka stranka (HRSS, 50) in druge manjše stranke. Ponoči 29. decembra istega leta je z Obznano komunistična partija prepovedana, vsem njenim poslancem pa so vzeli mandate. Prvo ustavo Kraljevine SHS - Vidovdanska ustava - so sprejeli 28. junija 1921. Sprejeta je bila z navadno večino 223 glasov, proti je glasovalo 35 poslancev, 161 pa se je glasovanja vzdržalo. Ustava je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev opredelila kot monarhijo troimenega naroda SHS, ki ga sestavljajo tri enakopravna plemena, in kot uradni jezik določila srbo-hrvaško-slovenski jezik. Makedonskega in črnogorskega naroda ne priznava. Ustava je sicer zagotavljala nekatere demokratične svoboščine, kot sta svoboda tiska, in politično združevanje, po drugi strani pa je dajala vladarju velika pooblastila, kot so razpust skupščine, imenovanje vlade in postavljanje sodnikov. Upravno je država razdeljena na 33 »oblasti«, ki jim načeljujejo župani, te pa imenuje osrednja uprava v Beogradu. Slovenija je razdeljena na ljubljansko in mariborsko oblast. Pokrajine ali oblasti so bile:

- ljubljanska,
- mariborska,
- zagrebška,
- primorsko-krajiška,
- bihaška,
- vrbaška,
- travniška,
- splitska,
- mostarska,
- dubrovniška,
- zetska,

- sarajevska,
- tuzlanska,
- osiješka,
- sremska,
- bačka,
- beograjska,
- podrinjska,
- valjevska,
- užiška,
- podonavska,
- požarevška,

- šumadijska,
- moravska,
- kruševska,
- timoška,
- reška,
- niška,
- kosovska,
- vranjska,
- skopska,
- bregalniška in
- bitolska.

Za to obdobje so bile značilne pogoste menjave vlad. Do odprave parlamentarne demokracije 6. januarja 1929 se je izmenjalo kar 24 vlad. 20. junija 1928 je poslanec NRS Puniša Račić v skupščini streljal na skupino hrvaških poslancev in ubil Pavla Radića in Djura Bašarička, težko pa ranil tudi predsednika HSS Stjepana Radića, ki je 8. avgusta ranam podlegel. Po streljanju v parlamentu je opozicija zahtevala odpravo vidovdanske ustave in uvedbo federalizma. Prišlo je do velikih demonstracij v Zagrebu, v oboroženem spopadu je bilo več mrtvih.

Kraljevina Jugoslavija

: Glejte glavni članek Kraljevina Jugoslavija. 6. januarja 1929 je kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih banovina:
- dravska (sedež Ljubljana)
- savska (sedež Zagreb)
- primorska (sedež Split)
- vrbaška (sedež Banja Luka)
- drinska (sedež Sarajevo)
- zetska (sedež Cetinje)
- donavska (sedež Novi Sad)
- moravska (sedež Niš)
- vardarska (sedež Skopje) Mesto Beograd je imelo skupaj s primestji Zemunom in Pančevim status samostojne administrativne enote. Meje banovin praviloma niso spoštovale zgodovinskih in narodnostnih mej; Bela krajina je tako nekaj časa spadala pod savsko banovino. Septembra 1931 je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) ustavo, s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo Karađorđević na čelu. Ustava govori o enem »jugoslovanskem« narodu. Uveden je dvodomni parlament, sestavljen iz senata in poslanske zbornice. Poseben zakon je dovoljeval ustanavljanje političnih strank, ki pa niso smele delovati »na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi«. 9. oktobra 1934 so pripadniki ustaškega gibanja, ki ga je podpirala fašistična Italija, na državniškem obisku v Marseillu izvedli atentat na kralja Aleksandra. Ker prestolonaslednik Peter II. Karađorđević še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal stric, knez Pavel Karađorđević. Decembra 1938 so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade Dragiša Cvetković, podpredsednik pa Vladimir Maček (HSS). 26. avgusta 1939 sta podpisala sporazum, po katerem sta bili savska in primorska banovina združeni v veliko banovino Hrvaško. V tem času je nastajala tudi zamisel o banovini Sloveniji. Kraljevina Jugoslavija je 25. marca 1941 na Dunaju podpisala pristop k trojnemu paktu in se tako pridružila fašističnim silam. Dva dni kasneje 27. marca zaradi pristopa k trojnemu paktu so v Beogradu izbruhnile demonstracije. Skupina proangleško usmerjenih častnikov in meščanskih politikov, oprta na proteste jugoslovanskih narodov, je izvedla državni udar. Zrušila je kneza Pavla in za polnoletnega razglasila Petra II. kot kralja. Vodenje vlade je prevzel letalski general Dušan Simović. Tako je država dejansko izstopila iz fašističnega tabora. 6. aprila je Nemčija brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo in Grčijo. S tem se je na tem ozemlju začela druga svetovna vojna, ki je trajala štiri leta. Nemška letala so začela bombardirati Beograd, vojska pa je začela izvajati operacije po načelih bliskovite vojne. Na jugoslovansko ozemlje so začele prodirati tudi italijanske in madžarske enote. Jugoslovanska vojska je kapitulirala 17. aprila, Grčija pa 21. aprila. Britanci so se iz Grčije umaknili na Kreto. 20. maja se je začel zračni desant na Kreto. Po 12. dnevih bojev so Nemci osvojili otok. Okupatorji so iz Jugoslavije odpeljali 374.000 ujetnikov, državo pa so si razdelili Nemci, Italijani, Bolgari in Madžari. V Sloveniji je vojna tedaj trajala le šest dni. Večjih opustošenj ni bilo. Oddelki nemške 2. armade so prodirali proti Varaždinu, Zagrebu in Karlovcu, oddelki italijanske 2. armade pa proti Ljubljani in Kočevju. Pri obrambi je imela jugoslovanska kraljeva vojska obmejne enote in 7. armado. Okoli 3.000 prostovoljcev je bilo pripravljenih se upreti. Kategorija:Jugoslavija ko:유고슬라비아 왕국

1997

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1940. 1950. 1960. 1970. 1980. - 1990. - 2000. 2010. 2020. 2030. 2040. Leta: 1992 1993 1994 1995 1996 - 1997 - 1998 1999 2000 2001 2002 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Leto po področjih:
- 1997 v filmu
- 1997 v književnosti
- 1997 v glasbi
- 1997 v politiki
- 1997 v športu
- 1997 v televiziji
- 1997 v znanosti

Dogodki
- 1. januar Rojstva
- Smrti
- 17. januar - Clyde William Tombaugh ameriški astronom (
- 1906)
- 4. marec - Robert Henry Dicke, ameriški fizik, astrofizik, kozmolog (
- 1916)
- 5. maj - Lojze Rozman, slovenski gledališki, filmski, TV igralec (
- 1930)
- 5. september - Agnes Gonxhe Bojaxhiu - mati Tereza, albansko - indijska redovnica, nobelovka 1979 (
- 1910)
- 18. december - Chris Farley, ameriški filmski igralec, komik (
- 1964) Nobelove nagrade
- fizika:
- kemija:
- medicina in fiziologija:
- književnost:
- mir:
- ekonomija: Glej tudi: 0-1997 als:1997 ja:1997年 ko:1997년 ms:1997 simple:1997 th:พ.ศ. 2540

Film

Film je umetnost gibanja. Tako film predstavlja področje sedme umetnosti kot tudi eno od najbolj razširjenih oblik zabave. Filmska umetnost je ena najmlajših umetnosti. Film združuje besedno, likovno, glasbeno, plesno in gledališko umetnost. Film se je razvijal in se razvija še danes tako na umetnostnem podočju kot tudi na tehnološkem (boljše kamere, filmski trak, tonske naprave,…). Film je ena najbolj prepričljivih in kreativnih umetnosti, saj lahko prikazuje realnost ali domišljijo. Film je sestavljen iz posameznih členov, ki jim pravimo fotografije. Osnova filma je torej fotografija - kot eno sekundo filma v bistvu vidimo več zaporednih fotografij. Na začetku so posnete slike na celuloidnem traku predvajali s hitrostjo 16 ali več slik na sekundo. sekundo Prva na tleh stoječa škatli podobna naprava za gledanje filma je bila nekakšno zasebno predvajanje, saj se je film gledalo skozi luknjo v škatli. Ta naprava je postala priljubljena predvsem na karnevalih. Nato so to napravo naredili za več ljudi. Kasneje so naredili tudi nekakšen prvi kino, ko so po pet teh naprav postavili v dve vrsti. Skozi leta so se razvile še mnoge druge naprave za predvajanje filma.

Začetek

Film je začel nastajati, ko je Thomas Alva Edison prvi združil več posameznih fotografij na perforiranem filmskem traku. Tako je prvi pravi film Edison svetu predstavil v kinu podobnem prostoru z bratoma Lumière 28. decembra leta 1895 v Parizu. Skoraj istočasno pa je Francoz Georges Méliè ustvarjal filme, v katerih je uporabljal filmske kulise in filmske trike, medtem ko sta brata Lumière snemala samo vsakdanje življenje. Na začetku 20. stoletja so filmske šole posnele kar nekaj mogočnih filmov. Italijani so snemali filmske spektakle, kot so Julij Cezar, Padec Troje in Cabirina, francozi so se zavzemali za zgodbe velikih pisateljev, danska filmografija pa je vpeljala v film veliko raznolikosti. Bila je predhodnica Hollywooda. Leta 1915 je film Rojstvo naroda v Ameriki sprožil demostracije, saj poveličuje rasno sovraštvo. Čeprav vsebine filma ne moremo sprejeti, se je film iskazal predvsem pri zgradbi, napetih prizorih in čistem slogu. V Ameriki se je po 1. svetovni vojni pojavilo tudi veliko filmskih družb, vendar so snemale le nizko proračunske filme. Nemški filmi so bili mnogo boljši, npr. Kabinet voščenih lutk. Kmalu za tem se je rodil zvočni film. Nema doba, kot so jo poimenovali strokovnjaki, je bila tako zamenjana z filmi z zvokom, vendar je trajalo nekaj časa, preden so jih gledalci sprejeli.

Nemi film

Nemi film je film brez zvočne spremljave. Vendar pa nemi filmi po navadi niso bili čisto nemi, saj jih je spremljala glasba, ki so jo izvajali v živo. Najprej so imeli samo improvizirano spremljavo klavirja ali orgel. Manjša mesta so tako imele pianista, večja mesta pa nato kar cel orkester. Ker nemi filmi niso imeli dialogov ter ostalih govorov, so filmarji naslove filmov priredili tako, da je občinstvo razumelo vsebino filma. Igralci so imeli v nemih filmih največjo vlogo in so morali znati zelo dobro izražati svoja čustva in mišljenja preko obrazne mimike in govorico telesa, saj so morali gledalcem ponazoriti dogajanje v filmu. Eden bolj znanih igralcev pa je zagotovo Charlie Chaplin. Bil je igralec, pa tudi nenadomestljiv komik in velik človek. V nemih filmih je velikokrat igral smešnega brkatega potepuha. Filme je Charlie Chaplin snemal že od leta 1913. Strokovnjaki ocenjujejo, da se skozi leta izgubilo in uničilo od 80 - 90 starih nemih filmov. V prvi polovici 20. stoletja so filme snemali na zelo hitro vnetljivem snemalnem traku, tako da se jih je na ta način uničilo kar nekaj. Filmski zgodovinarji se danes zavzemajo za ohranjanje filmov.

Zvočni film

Prvi zvočni film je nastal leta 1927 in je imel naslov Pevec jazza, v glavni vlogi pa je nastopil takratni popularni pevec Al Jonson. Zvočni filmi so, potem ko jih je publika že sprejela, popolnoma zasenčili neme, tako da se je za veliko filmskih zvezd nemega filma kariera kmalu končala. Al Jonson Film se je začel razvijati tudi v deželah, ki filmske umetnosti prej niso poznale. Ustvarjalci so v filmih začeli upodabljati različne teme, tako, da ne moremo več govoriti o filmskih šolah. Nekaj časa so bili na vrhu ustvarjalci filmov v Hollywoodu. Vendar se jim je šlo predvsem za dobiček in ne za umetnost. Po drugi strni pa so bili nemški filmi v času Hitlerja predvsem političnopropagandni. Kmalu po iznajdbi zvočnega filma so se v filmski umetnosti pojavile različne filmske zvrsti, ki so se zelo razlikovale od igranega filma. Tako se pojavijo dokumentarni, risani in lutkovni film. Dokumentarni filmi so večinoma prikazovali socialne probleme, eksotične kraje ter človekove uspehe. Bolj znani dokumentaristi so bili v svojih filmih objektivni, vendar so hoteli življenje ujeti enako doživeto kot v igranih. Bolj se je razcvetel risani film, ki ga je oživil Disney. Za mlade so ustvarili še danes znane živalske karikature, kot so Miki miška, pes Pluton, racman Jaka ter mnogi drugi. Te liki so se večkrat norčevali iz človeških napak. Za mlade so začeli ustvarjati tudi lutkovni film, ki pa ni bil enako priljubljen kot risani. Italijanski neorealizem je v naslednjih letih omejil vpliv Hollywooda z filmi o malih ljudi. Povzročili so, da se je na filmsko umetnost začelo gledati drugače.

Sodobni film

Film se je vse do danes razvijal in se še razvija. Po 2. svetovni vojni so se pojavili nekakšni filmski neznanci. Film se je razcvetel tudi tam, kjer prej ni bil toliko uveljavljen. Danes film poznamo kot zvrst umetnosti ali pa kot način zabave gledalcev. V Hollywoodu tako kot v preteklosti še zmeraj v večini ustvarjajo filme, ki so všeč večini ljudi. Vendar obstajajo tudi tako imenovani art filmi, ki jih ustvarjalci izdelujejo zaradi umetniške vrednosti. Po tem se film v teh letih ni kaj dosti spremenil. Bolj se je spremenil na področju tehnologije in pri izvedbi igre igralcev.

Filmski žanri

Osnovna žanra filma sta komedija in drama. Iz drame tako izhaja kriminalka in vestern, iz komedije pa glasbeni film. Komedija je tako lahko situacijska ali pa karakterna, vse je odvisno od elementov in zgodbe filma. Situacijska komedija temelji na smešnih dogodkih, karakterna pa se ponaša z dobro dodelanimi osebnostmi in značaji. Drama ima veliko večji razpon, saj se lahko se dogaja v kateremkoli času. Imamo psihološke drame, ki predstavljajo osebno dojemanje sveta. Veliko bolj napete so grozljivke, vesterni in kriminalni filmi. Raznolikost je postala še večja, ko v filme vnesli zločine, pobege, akcijo, zasledovanja, grozo, žalost, prizore iz različnih koncev sveta. V ZDA sta se glasbena komedija in vestrn najhitreje razvila.

Glej tudi

- filmski igralec
- filmski režiser
- seznam filmov
- seznam slovenskih filmov

Zunanje povezave

- [http://www.localcolorart.com/search/encyclopedia/Silent_film/ Nemi film]
- [http://www.filmsite.org/filmh.html Film skozi čas]
- [http://www.filmsite.org/ Najboljši filmi]
- [http://www.cln.org/themes/history_film.html Zgodovina filma]
- [http://www.localcolorart.com/cgi-bin/search.cgi?search=Charlie+Chaplin&category=encyclopedia Charlie Chaplin]
- Kategorija:Umetnost
- ja:映画 simple:Cinema

1959

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1900. 1910. 1920. 1930. 1940. - 1950. - 1960. 1970. 1980. 1990. 2000. Leta: 1954 1955 1956 1957 1958 - 1959 - 1960 1961 1962 1963 1964 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 1. maj - z združitvijo časnikov Ljudska pravica in Slovenski poročevalec nastane v Ljubljani dnevnik Delo. Rojstva
- 3. januar - Fjodor Nikolajevič Jurčihin, ruski kozmonavt
- 15. april - Emma Thompson, angleška filmska igralka
- 17. maj - Paul Di'Anno, angleški pevec
- 26. julij - Kevin Spacey, ameriški filmski igralec
- 14. avgust - Earvin »Magic« Johnson mlajši, ameriški košarkar
- 24. avgust 1959 - Gregor Strniša (glasbenik), slovenski skladatelj Smrti
- 2. december - John August Anderson, ameriški astronom (
- 1876) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1959 ja:1959年 ko:1959년 simple:1959 th:พ.ศ. 2502

Balada o trobenti in oblaku

Balada o trobenti in oblaku je film, posnet po romanu Cirila Kosmača. Režija: France Štiglic
Scenarij: France Štiglic, Ciril Kosmač
Direktor fotografije: Ivan Marinček
Glasba: Alojz Srebotnjak
Produkcija: Triglav film Ljubljana (1961)
Tehnični podatki: 35 mm, čb
Trajanje: 80 min
Igralci: Lojze Potokar (Temnikar), Angelca Hlebce (Temnikarica), Marija Lojk (Justina), Branko Miklavc (Tone), Rudi Kosmač (Zaplatarjev Janez), Vladimir Skrbinšek (Poročnik SS), Lojze Rozman (Gašper), Maks Bajc (Miha), Polde Bibič (Boltežar) Kategorija:Slovenski filmi

1962

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1910. 1920. 1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990. 2000. 2010. Leta: 1957 1958 1959 1960 1961 - 1962 - 1963 1964 1965 1966 1967 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 1. julij - Burundi postane neodvisna država
- 5. julij - Alžirija postane neodvisna država
- 27. avgust - izstrelijo medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 2 proti Veneri Rojstva
- 5. februar - Sandi Klavžar, slovenski matematik
- 28. marec - Jure Franko, slovenski alpski smučar
- 19. november - Jodie Foster, ameriška filmska igralka
- - Alex Kraaijeveld, nizozemski biolog Smrti
- 11. marec - Vladimir Lamut, slovenski slikar, grafik (
- 1915)
- 24. marec - Auguste Picard, švicarski izumitelj (
- 1884)
- 15. avgust - Lei Feng, kitajski vojak, vzornik (
- 1940)
- 15. september - William Weber Coblentz, ameriški fizik, astronom (
- 1873)
- 9. oktober - Milan Vidmar, slovenski elektrotehnik, šahist, filozof, pisatelj (
- 1885) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1962 ja:1962年 ko:1962년 simple:1962 th:พ.ศ. 2505

1962

1963

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1910. 1920. 1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990. 2000. 2010. Leta: 1958 1959 1960 1961 1962 - 1963 - 1964 1965 1966 1967 1968 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Dogodki

- 7. april - razglašena nova jugoslovanska ustava
- 12. december - Kenija postane neodvisna država
- - Clement Seymour »Sir Coxsone« Dodd odpre prvi snemalni studio v črnski lasti na Jamajki, imenovan Studio One

Rojstva

- 21. januar - »Hakeem the Dream« Abdul Olajuwon, ameriški košarkar nigerijskega rodu
- 17. februar - Michael »Air« Jordan, ameriški košarkar
- 8. maj - Helena Blagne Zaman, slovenska pevka
- 24. maj - Joe Dumars, ameriški košarkar
- 13. junij - Bettina Bunge, nemška tenisačica
- 15. junij - Helen Elizabeth Hunt, ameriška filmska igralka
- 24. junij - Anatolij Borisovič Jurkin, ruski pisatelj znanstvene fantastike
- 16. julij - Srečko Katanec, slovenski nogometaš, nogometni trener
- 20. november - William Timothy Gowers, angleški matematik

Smrti

- 14. januar - Julij Betetto, slovenski pevec, basist, skladatelj,
- 1885
- 28. januar - Jean-Felix Picard, švicarski znanstvenik, balonar (
- 1884)
- 6. maj - Theodore von Kármán, ameriški letalski inženir, matematik, fizik (
- 1881)
- 2. julij - Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom (
- 1891)
- 15. avgust - Vsevolod Vjačeslavovič Ivanov, ruski pisatelj (
- 1895)
- 27. avgust - Garrett Morgan, ameriški izumitelj (
- 1877)
- 31. avgust - Georges Braque, francoski slikar, kipar (
- 1882)
- - sir Alan Francis Brooke, lord Alanbrooke, britanski maršal (
- 1883)

Nobelove nagrade

- 0-1963 ja:1963年 ko:1963년 ms:1963 simple:1963 th:พ.ศ. 2506

1964

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1910. 1920. 1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990. 2000. 2010. Leta: 1959 1960 1961 1962 1963 - 1964 - 1965 1966 1967 1968 1969 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 26. april - Tanganjika in Zanzibar se združita v Tanzanijo
- 6. julij - Malavi postane neodvisna država
- 24. oktober - Zambija postanejo neodvisna država
- 28. november - izstrelijo medplanetarno vesoljsko sondo Mariner 4 proti Marsu Rojstva
- 15. februar - Chris Farley, ameriški filmski igralec, komik († 1997)
- 22. februar - Dan Brown, ameriški pisatelj
- 26. maj - Lenny Kravitz, ameriški glasbenik, pevec judovskega rodu
- 30. marec - Tracy Chapman, afroameriška glasbenica, pevka, avtorica besedil
- 10. september - Igor Fjodorovič Letov, ruski rock glasbenik, pesnik
- 23. december - Eddie Vedder, ameriški glasbenik, pevec, kitarist Smrti
- 14. april - Rachel Carson, ameriška, biologinja, ekologinja (
- 1907)
- 30. maj - Leó Szilárd, madžarsko-ameriški fizik (
- 1898)
- 7. avgust - Earl Charles Slipher, ameriški astronom (
- 1883) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1964 ja:1964年 ko:1964년 simple:1964 th:พ.ศ. 2507

1964

1966

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1910. 1920. 1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990. 2000. 2010. Leta: 1961 1962 1963 1964 1965 - 1966 - 1967 1968 1969 1970 1971 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 26. maj - Gvajana postane neodvisna država
- 30. september - Bocvana postane neodvisna država
- 30. november - Barbados postane neodvisna država Rojstva
- 19. marec - Anja Rupel, slovenska pop pevka, radijska napovedovalka, novinarka
- 11. april - Lisa Stansfield, angleška pevka
- 16. maj: :
- - Janet Damita Jo Jackson, ameriška pevka :
- - Krist Anthony Novoselić, ameriški roker hrvaškega rodu Smrti
- 20. junij - Marjan Kozina, slovenski skladatelj (
- 1907)
- 20. junij - Georges-Édouard Lemaître, belgijski teolog, astronom, matematik (
- 1894)
- 2. november - Peter Joseph William Debye, nizozemsko ameriški fizik, kemik (
- 1884)
- - Abdul El Salem Mohamed Aref, iraški maršal in politik (
- 1921) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1966 ja:1966年 ko:1966년 simple:1966 th:พ.ศ. 2509

Glacial Period

An ice age is a period of long-term downturn in the temperature of Earth's climate, resulting in an expansion of the continental ice sheets, polar ice sheets and mountain glaciers ("glaciation"). Glaciologically, ice age is often used to mean a period of ice sheets in the northern and southern hemispheres; by this definition we are still in an ice age (because the Greenland and Antarctic ice sheets still exist). More colloquially, when speaking of the last few million years, ice age is used to refer to colder periods with extensive ice sheets over the North American and European continents: in this sense, the last ice age ended about 10,000 years ago. This article will use the term ice age in the former, glaciological, sense; and use the term 'glacial periods' for colder periods during ice ages and 'interglacial' for the warmer periods. During the last few million years, there have been many glacial periods, occurring initially at 40,000-year frequency but more recently at 100,000-year frequencies. These are the best studied. There have been four major ice ages in the further past.

Origin of ice age theory

The idea that, in the past, glaciers had been far more extensive was folk knowledge in some alpine regions of Europe (Imbrie and Imbrie, p25, quote a woodcutter telling de Charpentier of the former extent of the Swiss Grimsel glacier). No single person invented the idea [http://academic.emporia.edu/aberjame/histgeol/agassiz/glacial.htm]. Between 1825 and 1833, Jean de Charpentier assembled evidence in support of this idea. In 1836 Charpentier convinced Louis Agassiz of the theory, and Agassiz published it in his book Étude sur les glaciers of 1840. At this early stage of knowledge, what were being studied were the glacial periods within the past few hundred thousand years, during the current ice age. The far earlier ice ages' very existence was unsuspected.

Major ice ages

There have been at least four major ice ages in the Earth's past. The earliest hypothesized ice age is believed to have occurred around 2.7 to 2.3 billion (10⁹) years ago during the early Proterozoic Age. :Main article: Snowball Earth. The earliest well-documented ice age, and probably the most severe of the last 1 billion years, occurred from 800 to 600 million years ago (the Cryogenian period) and it has been suggested that it produced a Snowball Earth in which permanent sea ice extended to or very near the equator. It has been suggested that the end of this ice age was responsible for the subsequent Cambrian Explosion, though this theory is recent and controversial. A minor ice age occurred from 460 to 430 million years ago, during the Late Ordovician Period. There were extensive polar ice caps at intervals from 350 to 260 million years ago, during the Carboniferous and early Permian Periods. early Permian The present ice age began 40 million years ago with the growth of an ice sheet in Antarctica, but intensified during the Pleistocene (starting around 3 million years ago) with the spread of ice sheets in the Northern Hemisphere. Since then, the world has seen cycles of glaciation with ice sheets advancing and retreating on 40,000 and 100,000 year time scales. The last glacial period ended about 10,000 years ago. The timing of ice ages throughout geologic history is in part controlled by the position of the continental plates on the surface of the Earth. When landmasses are concentrated near the polar regions, there is an increased chance for snow and ice to accumulate. Small changes in solar energy can tip the balance between summers in which the winter snow mass completely melts and summers in which the winter snow persists until the following winter. Due to the positions of Greenland, Antarctica, and the northern portions of Europe, Asia, and North America in polar regions, the Earth today is considered prone to ice age glaciations. Evidence for ice ages comes in various forms, including rock scouring and scratching, glacial moraines, drumlins, valley cutting, and the deposition of till or tillites and glacial erratics. Successive glaciations tend to distort and erase the geological evidence, making it difficult to interpret. It took some time for the current theory to be worked out. Analyses of ice cores and ocean sediment cores unambiguously show the record of glacials and interglacials over the past few million years.

Interglacials

glacial erratic In between ice ages, there are multi-million year periods of more temperate climate, but also within the ice ages (or at least within the last one), temperate and severe periods occur. The colder periods are called 'glacial periods', the warmer periods 'interglacials', such as the Eemian interglacial era. We are in an interglacial period now, the last retreat ending about 10,000 years ago. There appears to be a folk wisdom that "the typical interglacial period lasts ~12,000 years" but this is hard to substantiate from the evidence of ice core records. For example, an article in Nature [http://www.nature.com/cgi-taf/DynaPage.taf?file=/nature/journal/v429/n6992/abs/nature02599_fs.html] argues that the current interglacial might be most analogous to a previous interglacial that lasted 28,000 years. Nonetheless, fear of a new glacial period starting soon does exist (See: global cooling). However, many now believe that anthropogenic (manmade) forcing from increased "greenhouse gases" would outweigh any Milankovitch (orbital) forcing; and some recent considerations of the orbital forcing have even argued that in the absence of human perturbations the present interglacial could potentially last 50,000 years.

Causes of ice ages

The cause of ice ages remains controversial for both the large-scale ice age periods and the smaller ebb and flow of glacial/interglacial periods within an ice age. The general consensus is that it is a combination of up to three different factors: atmospheric composition (particularly the fraction of CO₂ and methane), changes in the Earth's orbit around the Sun known as Milankovitch cycles (and possibly the Sun's orbit around the galaxy), and the arrangement of the continents. The first of these three factors is probably responsible for much of the change, especially for the first ice age. The "Snowball Earth" hypothesis maintains that the severe freezing in the late Proterozoic was both caused and ended by changes in CO₂ levels in the atmosphere. However, the other two factors do matter. An abundance of land within the Arctic and Antarctic Circles appears to be a necessity for an ice age, probably because the landmasses provide space on which snow and ice can accumulate during cooler times and thus trigger positive feedback processes like albedo changes. The Earth's orbit does not have a great effect on the long-term causation of ice ages, but does seem to dictate the pattern of multiple freezings and thawings that take place within the current ice age. The complex pattern of changes in Earth's orbit and the change of albedo may influence the occurrence of glacial and interglacial phases — this was first explained by the theory of Milutin Milankovic. The present ice ages are the most studied and best understood, particularly the last 400,000 years, since this is the period covered by ice cores that record atmospheric composition and proxies for temperature and ice volume. Within this period, the match of glacial/interglacial frequencies to the Milankovic orbital forcing periods is so good that orbital forcing is the generally accepted explanation. The combined effects of the changing distance to the sun, the precession of the Earth's axis, and the changing tilt of the Earth's axis can change and significantly redistribute the sunlight received by the Earth. Of particular importance are changes in the tilt of the Earth's axis, which impact the intensity of seasons. For example, the amount of solar influx in July at 65 degrees north latitude is calculated to vary by as much as 25% (from 400 W/m² to 500 W/m², see graph at [http://www.museum.state.il.us/exhibits/ice_ages/insolation_graph.html]). It is widely believed that ice sheets advance when summers become too mild to melt all of the accumulated snowfall from the previous winter. Some workers believe that the strength of the orbital forcing appears to be too small to trigger glaciations, but feedback mechanisms like CO₂ may explain this mismatch. While Milankovic forcing predicts that cyclic changes in the Earth's orbital parameters can be expressed in the glaciation record, additional explanations are necessary to explain which cycles are observed to be most important in the timing of glacial/interglacial periods. In particular, during the last 800 thousand years, the dominant inter/glacial oscillation has been 100 thousand years, which corresponds to changes in Earth's eccentricity and orbital inclination, and yet is by far the weakest of the three frequencies predicted by Milankovic. During the period 3.0 — 0.8 million years ago, the dominant pattern of glaciation corresponded to the 41 thousand year period of changes in Earth's obliquity (tilt of the axis). The reasons for preferring one frequency to another are poorly understood and an active area of current research, but the answer probably relates to some form of resonance in the Earth's climate system. The "traditional" Milankovitch explanation struggles to explain the dominance of the 100,000-year cycle over the last 8 cycles. Richard A. Muller and Gordon J. MacDonald [http://www.pnas.org/cgi/content/full/94/16/8329] [http://muller.lbl.gov/pages/glacialmain.htm] [http://muller.lbl.gov/papers/sciencespectra.htm] and others have pointed out that those calculations are for a two-dimensional orbit of Earth but the three-dimensional orbit also has a 100 thousand year cycle of orbital inclination. They proposed that these variations in orbital inclination lead to variations in insolation, as the earth moves in and out of known dust bands in the solar system. Although this is a different mechanism to the traditional view, the "predicted" periods over the last 400,000 years are nearly the same. The Muller and MacDonald theory, in turn, has been challenged by Rial [http://pangea.stanford.edu/Oceans/GES290/Rial1999.pdf]. Another worker, Ruddiman has suggested a plausible model that explains the 100,000 cycle by the modulating effect of eccentricity (weak 100,000 year cycle) on precession (23,000 year cycle) combined with greenhouse gas feedbacks in the 41,000 and 23,000-year cycles. Yet another theory has been advanced by Peter Huybers who argued that the 41,000-year cycle has always been dominant, but that the Earth has entered a mode of climate behavior where only the 2nd or 3rd cycle triggers an ice age. This would imply that the 100,000-year periodicity is really an illusion created by averaging together cycles lasting 80 and 120 thousand years. This theory is consistent with the existing uncertainties in dating, but not widely accepted at present (Nature 434, 2005, [http://web.mit.edu/~phuybers/www/Doc/Obliquity_HuybersWunsch.pdf]).

Recent glacial and interglacial phases

Richard A. Muller See Timeline of glaciation.

Glaciation in North America

The Wisconsinan glaciation has had a considerable effect on the landscape of the Northern Hemisphere. In North America, the Great Lakes and the Finger Lakes were carved by ice's deepening of old valleys. The old Teays River drainage system was radically altered and largely reshaped into the Ohio River drainage system. Other rivers were dammed and diverted to new channels, such as the Niagara, which formed a dramatic waterfall and gorge, when the waterflow encountered a limestone escarpment. Another similar waterfall near Syracuse, New York is now dry. Long Island was formed from glacial till, and the watersheds of Canada were so severely disrupted that they are still sorting themselves out — the plethora of lakes on the Canadian Shield in northern Canada can be almost entirely attributed to the action of the ice. As the ice retreated and the rock dust dried, winds carried the material hundreds of miles, forming beds of loess many dozens of feet thick in the