:: wikimiki.org ::

Majda Potokar

Majda Potokar

Majda Potokar, slovenska filmska, gledališka in TV igralka,
- 1. marec 1930, Ljubljana, † 25. april 2001, Ljubljana.

Življenje

Diplomirala je leta 1952 na takratni AIU, že prej je nastopila v filmu Na svoji zemlji. V sezoni 1952/1953 je bila sprejeta v ljubljansko Dramo, kjer je nastopala vse do leta 1990. Upodabljala je predvsem mladinske junakinje, šele kasneje je dobila vloge starejših žensk. Sodelovala je z mnogimi slovenskimi režiserji, še najbolj pa je nastopala v filmih Franceta Štiglica.

Filmi

- Na svoji zemlji (1948)
- Tri zgodbe (1955)
- Samorastniki (1963)
- Ne joči, Peter (1964)
- Lažnivka (1965)
- Rdeče klasje (1970)
- Poslednja postaja (1971)
- Begunec (1973)
- To so gadi (1977)
- Ko zorijo jagode (1978)
- Iskanja (1979)
- Trje prispevki k slovenski blaznosti (1983)
- Dediščina (1984)
- Naš človek (1985)
- Čas brez pravljic (1986)
- Poletje v školjki I (1986)
- Ljubezni Blanke Kolak (1987)
- Poletje v školjki II (1988)
- Umetni raj (1990)
- Srčna dama (1991)
- Triangel (1991)

Nagrade

- Zlata arena, Pulj 1963, za vlogo Branke v Lažnivki
- Srebrna arena, Pulj 1971
- Carica Teodora, Niš 1971, za vlogo Zefe v Rdečem klasju
- Igralka leta, Celje 1977, za vlogo Rozi v filmu To so gadi
- Priznanje Metod Badjura, Celje 1983, za vlogo v filmu Kronika upora (Trije prispevki k slovenski blaznosti)

Glej tudi

- seznam slovenskih igralcev Potokar, Majda Potokar, Majda Potokar, Majda Potokar, Majda Potokar, Majda

Slovenci

Slovénci so evropski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2 milijona), na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v severovzhodni Italiji (100.000), na Avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (50.000), Hrvaški (25.000) in Madžarski (6000). Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci) je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700. Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001). Slovenci spadajo v najsevernejšo skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino. Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

Slovenci v tujini

- Ameriški Slovenci: po popisu iz leta 2000 176.691 Američanov navaja slovensko poreklo ([http://www.census.gov/prod/2004pubs/c2kbr-35.pdf PDF])
- Argentinski Slovenci
- Avstralski Slovenci
- Avstrijski Slovenci
- Italijanski Slovenci
- Kanadski Slovenci
- Madžarski Slovenci

Glej tudi

- demografija Slovenije,
- seznam Slovencev
- seznam Slovanov
- seznam ljudstev
- seznam plemiških družin na slovenskem Kategorija:Narodi
- ko:슬로베니아인

Film

Film je umetnost gibanja. Tako film predstavlja področje sedme umetnosti kot tudi eno od najbolj razširjenih oblik zabave. Filmska umetnost je ena najmlajših umetnosti. Film združuje besedno, likovno, glasbeno, plesno in gledališko umetnost. Film se je razvijal in se razvija še danes tako na umetnostnem podočju kot tudi na tehnološkem (boljše kamere, filmski trak, tonske naprave,…). Film je ena najbolj prepričljivih in kreativnih umetnosti, saj lahko prikazuje realnost ali domišljijo. Film je sestavljen iz posameznih členov, ki jim pravimo fotografije. Osnova filma je torej fotografija - kot eno sekundo filma v bistvu vidimo več zaporednih fotografij. Na začetku so posnete slike na celuloidnem traku predvajali s hitrostjo 16 ali več slik na sekundo. sekundo Prva na tleh stoječa škatli podobna naprava za gledanje filma je bila nekakšno zasebno predvajanje, saj se je film gledalo skozi luknjo v škatli. Ta naprava je postala priljubljena predvsem na karnevalih. Nato so to napravo naredili za več ljudi. Kasneje so naredili tudi nekakšen prvi kino, ko so po pet teh naprav postavili v dve vrsti. Skozi leta so se razvile še mnoge druge naprave za predvajanje filma.

Začetek

Film je začel nastajati, ko je Thomas Alva Edison prvi združil več posameznih fotografij na perforiranem filmskem traku. Tako je prvi pravi film Edison svetu predstavil v kinu podobnem prostoru z bratoma Lumière 28. decembra leta 1895 v Parizu. Skoraj istočasno pa je Francoz Georges Méliè ustvarjal filme, v katerih je uporabljal filmske kulise in filmske trike, medtem ko sta brata Lumière snemala samo vsakdanje življenje. Na začetku 20. stoletja so filmske šole posnele kar nekaj mogočnih filmov. Italijani so snemali filmske spektakle, kot so Julij Cezar, Padec Troje in Cabirina, francozi so se zavzemali za zgodbe velikih pisateljev, danska filmografija pa je vpeljala v film veliko raznolikosti. Bila je predhodnica Hollywooda. Leta 1915 je film Rojstvo naroda v Ameriki sprožil demostracije, saj poveličuje rasno sovraštvo. Čeprav vsebine filma ne moremo sprejeti, se je film iskazal predvsem pri zgradbi, napetih prizorih in čistem slogu. V Ameriki se je po 1. svetovni vojni pojavilo tudi veliko filmskih družb, vendar so snemale le nizko proračunske filme. Nemški filmi so bili mnogo boljši, npr. Kabinet voščenih lutk. Kmalu za tem se je rodil zvočni film. Nema doba, kot so jo poimenovali strokovnjaki, je bila tako zamenjana z filmi z zvokom, vendar je trajalo nekaj časa, preden so jih gledalci sprejeli.

Nemi film

Nemi film je film brez zvočne spremljave. Vendar pa nemi filmi po navadi niso bili čisto nemi, saj jih je spremljala glasba, ki so jo izvajali v živo. Najprej so imeli samo improvizirano spremljavo klavirja ali orgel. Manjša mesta so tako imele pianista, večja mesta pa nato kar cel orkester. Ker nemi filmi niso imeli dialogov ter ostalih govorov, so filmarji naslove filmov priredili tako, da je občinstvo razumelo vsebino filma. Igralci so imeli v nemih filmih največjo vlogo in so morali znati zelo dobro izražati svoja čustva in mišljenja preko obrazne mimike in govorico telesa, saj so morali gledalcem ponazoriti dogajanje v filmu. Eden bolj znanih igralcev pa je zagotovo Charlie Chaplin. Bil je igralec, pa tudi nenadomestljiv komik in velik človek. V nemih filmih je velikokrat igral smešnega brkatega potepuha. Filme je Charlie Chaplin snemal že od leta 1913. Strokovnjaki ocenjujejo, da se skozi leta izgubilo in uničilo od 80 - 90 starih nemih filmov. V prvi polovici 20. stoletja so filme snemali na zelo hitro vnetljivem snemalnem traku, tako da se jih je na ta način uničilo kar nekaj. Filmski zgodovinarji se danes zavzemajo za ohranjanje filmov.

Zvočni film

Prvi zvočni film je nastal leta 1927 in je imel naslov Pevec jazza, v glavni vlogi pa je nastopil takratni popularni pevec Al Jonson. Zvočni filmi so, potem ko jih je publika že sprejela, popolnoma zasenčili neme, tako da se je za veliko filmskih zvezd nemega filma kariera kmalu končala. Al Jonson Film se je začel razvijati tudi v deželah, ki filmske umetnosti prej niso poznale. Ustvarjalci so v filmih začeli upodabljati različne teme, tako, da ne moremo več govoriti o filmskih šolah. Nekaj časa so bili na vrhu ustvarjalci filmov v Hollywoodu. Vendar se jim je šlo predvsem za dobiček in ne za umetnost. Po drugi strni pa so bili nemški filmi v času Hitlerja predvsem političnopropagandni. Kmalu po iznajdbi zvočnega filma so se v filmski umetnosti pojavile različne filmske zvrsti, ki so se zelo razlikovale od igranega filma. Tako se pojavijo dokumentarni, risani in lutkovni film. Dokumentarni filmi so večinoma prikazovali socialne probleme, eksotične kraje ter človekove uspehe. Bolj znani dokumentaristi so bili v svojih filmih objektivni, vendar so hoteli življenje ujeti enako doživeto kot v igranih. Bolj se je razcvetel risani film, ki ga je oživil Disney. Za mlade so ustvarili še danes znane živalske karikature, kot so Miki miška, pes Pluton, racman Jaka ter mnogi drugi. Te liki so se večkrat norčevali iz človeških napak. Za mlade so začeli ustvarjati tudi lutkovni film, ki pa ni bil enako priljubljen kot risani. Italijanski neorealizem je v naslednjih letih omejil vpliv Hollywooda z filmi o malih ljudi. Povzročili so, da se je na filmsko umetnost začelo gledati drugače.

Sodobni film

Film se je vse do danes razvijal in se še razvija. Po 2. svetovni vojni so se pojavili nekakšni filmski neznanci. Film se je razcvetel tudi tam, kjer prej ni bil toliko uveljavljen. Danes film poznamo kot zvrst umetnosti ali pa kot način zabave gledalcev. V Hollywoodu tako kot v preteklosti še zmeraj v večini ustvarjajo filme, ki so všeč večini ljudi. Vendar obstajajo tudi tako imenovani art filmi, ki jih ustvarjalci izdelujejo zaradi umetniške vrednosti. Po tem se film v teh letih ni kaj dosti spremenil. Bolj se je spremenil na področju tehnologije in pri izvedbi igre igralcev.

Filmski žanri

Osnovna žanra filma sta komedija in drama. Iz drame tako izhaja kriminalka in vestern, iz komedije pa glasbeni film. Komedija je tako lahko situacijska ali pa karakterna, vse je odvisno od elementov in zgodbe filma. Situacijska komedija temelji na smešnih dogodkih, karakterna pa se ponaša z dobro dodelanimi osebnostmi in značaji. Drama ima veliko večji razpon, saj se lahko se dogaja v kateremkoli času. Imamo psihološke drame, ki predstavljajo osebno dojemanje sveta. Veliko bolj napete so grozljivke, vesterni in kriminalni filmi. Raznolikost je postala še večja, ko v filme vnesli zločine, pobege, akcijo, zasledovanja, grozo, žalost, prizore iz različnih koncev sveta. V ZDA sta se glasbena komedija in vestrn najhitreje razvila.

Glej tudi

- filmski igralec
- filmski režiser
- seznam filmov
- seznam slovenskih filmov

Zunanje povezave

- [http://www.localcolorart.com/search/encyclopedia/Silent_film/ Nemi film]
- [http://www.filmsite.org/filmh.html Film skozi čas]
- [http://www.filmsite.org/ Najboljši filmi]
- [http://www.cln.org/themes/history_film.html Zgodovina filma]
- [http://www.localcolorart.com/cgi-bin/search.cgi?search=Charlie+Chaplin&category=encyclopedia Charlie Chaplin]
- Kategorija:Umetnost
- ja:映画 simple:Cinema

Igralec

Igralec ima več pomenov:
- filmski igralec
- gledališki igralec
- igralec kot dejavni udeleženec nekega športa (npr. igralec nogometa)
- Igralec - literarno delo Dostojevskega

1930.

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1880. 1890. 1900. 1910. 1920. - 1930. - 1940. 1950. 1960. 1970. 1980. Leta: 1930 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 D-01930. ja:1930年代 ko:1930년대 simple:1930s

Ljubljana

Ljubljána (IPA /ljub'ljʌna/), nemško Laibach (/'lɑɪbax/), italijansko Lubiana (/lʊb'jɑ:na/) je glavno mesto Slovenije. Leži ob reki Ljubljanici približno 10 km pred njenim izlivom v Savo. Zgodovinarji se ne strinjanjo o izvoru imena Ljubljana. Po mnenju nekaterih gre izvor iskati v besedi ljubljena, drugi spet pravijo, da gre za staro božanstvo Laburus, tretji pa trdijo, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja: aluviana, nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach - mlačen tok. Ljubljana je tudi ena od 11. mestnih občin v Republiki Sloveniji in njeno glavno mesto.

Zgodovina

Glej tudi Zgodovina Ljubljane, Ljubljanska kronika Ljubljanska kronika] Ljubljanska kronika Rimska naselbina Emona (Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia) je sicer nastala leta 15 prve omembe Ljubljane z današnjim imenom s segajo v 1144 z imenom (Laibach) in 1146 (Luwigana). Po letu 1220, ko dobi mestne pravice pride Ljubljana v letu 1335 pod Habsburžane, 1461 postane sedež škofije in v srednjem veku se razvije v kulturno središče Slovencev. Habsburška vladavina je bila prekinjena le med letoma 1809 in 1813, ko je bila Ljubljana glavno mesto francoske Ilirske province. Leta 1821 je mesto gostilo Ljubljanski kongres. Ob propadu Avstro-Ogrske leta 1918 je postala Ljubljana sedež Dravske banovine, po II. svetovni vojni, pa glavno mesto jugoslovanske socialistične republike Slovenije. Glavno mesto je ostala tudi po osamosvojitvi leta 1991. 1991 Ljubljano so večkrat prizadeli potresi. Po potresu 1511 je bila ponovno zgrajena v renesančnem slogu, po katastrofalnem potresu 1895 pa v neoklasicističnm in secesijskem slogu. Med obema vojnama je nastalo precej zgradb, ki so bile delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika. V letu 1693 je bila ustanovljena Academia operosorum Labacensis, ki ji je sledila Academia philharmonicorum) leta 1701. Ljubljana je dobila univerzo leta 1919, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pa leta 1937. 1937 1937] 1937.]] 1937.]]

Seznam ulic in Četrtne skupnosti

Glej seznam ljubljanskih ulic.
- Četrtna skupnost Bežigrad
- Četrtna skupnost Center
- Četrtna skupnost Črnuče- [http://www.ljubljana-crnuce.si]
- Četrtna skupnost Dravlje
- Četrtna skupnost Golovec
- Četrtna skupnost Jarše
- Četrtna skupnost Kolezija
- Četrtna skupnost Moste
- Četrtna skupnost Murgle
- Četrtna skupnost Polje (Ljubljana)
- Četrtna skupnost Posavje (Ljubljana)
- Četrtna skupnost Prule
- Četrtna skupnost Rakovnik
- Četrtna skupnost Rožnik
- Četrtna skupnost Rudnik
- Četrtna skupnost Sostro
- Četrtna skupnost Šentvid
- Četrtna skupnost Šiška
- Četrtna skupnost Šmarna gora
- Četrtna skupnost Trnovo, Ljubljana
- Četrtna skupnost Vič

Pobratena mesta

Ljubljana ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti (http://www.ljubljana.si/mol/povezave/):
- Pesaro, Italija (16.3.1964)
- Parma, Italija (11.4.1964)
- Chemnitz, Nemčija (17.10.1966)
- Bratislava, Slovaška (4.3.1967)
- Sousse, Tunizija (27.7.1969)
- Wiesbaden, Nemčija (30.3.1977)
- Tbilisi, Gruzija (7.10.1977)
- Leverkusen, Nemčija (30.8.1979)
- Reka, Hrvaška (23.10.1979)
- Čengdu, provinca Sečuan, Kitajska (25.10.1981)
- Dunaj, Avstrija (14.7.1999)
- Atene, Grčija (1.3.2000)
- Moskva, Rusija (20.5.2000)
- Zagreb, Hrvaška (21.2.2001)
- Sarajevo, Bosna in Hercegovina (24.januar 2002)

Središča in srečišča sodobne kulture

Galerije

- Moderna galerija Ljubljana : Glej tudi http://www.mg-lj.si/
- Narodna galerija Slovenije : Glej tudi http://www.ng-slo.si/
- Mestna galerija Ljubljana : Glej tudi http://www.mestna-galerija.si/
- Galerija ŠKUC : Glej tudi http://www.galerija.skuc-drustvo.si/
- Galerija Hest : Glej tudi http://www.galerijahest-sp.si/
- Galerija Furlan-Črnuče : Glej tudi http://www.galerija-furlan.si
- Galerija Equrna : Glej tudi http://www.galerija-equrna.si/
- KUD France Prešeren
- AKC Metelkova
- KUD Sestava;

Gledališča

- Mestno gledališče : Vhod iz Čopova 14, glej tudi http://www.mgl.si
- Slovensko narodno gledališče-SNG-Drama : Vhod iz Erjavčeva 1, glej tudi http://www.sngdrama-lj.si
- Slovensko mladinsko gledališče : Vhod iz Vilharjeva 11, glej tudi http://www.mladinsko-gl.si
- Šentjakobsko gledališče : Vhod iz Krekov trg 2, glej tudi http://www.sentjakobsko-gledalisce.si
- KUD France Prešeren : Vhod iz Karunova 14, glej tudi http://www.kud-fp.si
- Gledališče za otroke in mlade Ljubljana : Vhod iz Zaloška 61, glej tudi http://www.kd-spanskiborci.si
- Teater komedija : Vhod iz Šmartinska 152, glej tudi http://www.btc-city.com
- Cankarjev dom : Vhod iz Prešernova 10 in pasaže Maxi, glej tudi http://www.cd-cc.si

Muzeji

- Tehniški muzej Slovenije V mestu Ljubljana se nahajata samo dva oddelka Tehniškega muzeja Slovenije in to stara elektrarna poleg Elektro Ljubljana-uprava in Železniški muzej Ljubljana z bogato zbirko različnih želežničarskih predmetov in starih lokomotiv nasproti nekdanje železniške postaje Šiška. (glej tudi http://www.tms.si).
- Arhitekturni muzej Ljubljana,Plečnikova zbirka, : Stalna zbirka v hiši,kjer je živel in delal arh. Jože Plečnik z ohranjenim izvirnim ambientom. Vhod iz Korunova 4 ,glej tudi http://www.arhmuz.com
- Arhitekturni muzej Ljubljana,Grad Fužine, : Stalna predstavitev eksponatov arhitekta Jožeta Plečnika z njegove razstave v Parizu in razstava drugih Slovenskih arhitektov.Vhod je iz Pot na Fužine 2, glej tudi http://www.arhmuz.com
- Slovenski etnografski muzej-"SEM", : Razstavlja etnografske zbirke s področja Slovenije in občasne zbirke iz drugih Evropskih držav. Vhod je iz Metelkova 2 ,glej tudi http://www.etno-muzej.si
- Mestni muzej Ljubljana, : V muzeju je prikazan zgodovinski razvoj mesta Ljubljana in življenje meščanov v posameznih zgodovinskih obdobjih mesta. Mestni muzej domuje v Turjaški palači (v sedanji obliki je bila zgrajena med leti 1654 in 1658), ki je bila več stoletij dom ene najslavnejših kranjskih plemiških družin -Auerspergov. Zadnja obnova palače se je končala leta 2004 -(mesto Ljubjana je stala kar 1,2 miljarde Sit), tako sedaj ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa v obliki delavnic, družabnih prireditev, ogledov muzejskih eksponatov tudi zunaj muzejske palače, na sledečih lokacijah:
- Rastavišče KIC Vhod- Trg francoske revolucije 7,
- ŠČIT konservatorsko središče, Vhod- Gregorčičeva 3a,
- Ostanki antične Emone, Na prostem- Jakopičev vrt Mirje 4,
- Zgodnjekrščanski center Emone, Na prostem- ob OŠ Majda Vrhovnik Erjavčeva 18,
- Spominska soba Ivana Cankarja, Cankarjev vrh na Rožniku. Vhod je iz Gosposka 15, glej tudi http://www.mm-lj.si
- Narodni muzej Slovenije, : Predstavlja najpomembnejše arheološke predmete od starejše kamene dobe do visokega in poznega srednjega veka.Na ogled je tudi restavrirana egipčanska mumija stara 2600 let,ki je prva mumija v svetu,katero so v začetku minulega stoletja preslikali z rentgenskim aparatom. Vhod je iz Muzejska 1 glej tudi http://www.narmuz-lj.si/
- Muzej novejše zgodovine Slovenije, : Ohranja in proučuje materialno in nematerialno dediščino zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20.stoletja naprej v povezavi z ostalim svetom in dogodki v njem.Širi znanje o 20.stoletju s pomočjo atraktivnih občasnih in stalnih razstav,hrani,vzdržuje,dokumentira,predstavlja in stalno povečuje zbirke iz obdobja novejše zgodovine,ki predstavljajo vso slovensko ozemlje.S sodobnimi temami muzej privablja obiskovalce različnih generacij. : V muzeju je stalna razstava Slovenci v 20.stoletju.Zgodovina Slovencev je predstavljena v obdobju od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do osamosvojitve leta 1991.Občasno gostujejo tudi druge manjše razstave. Vhod je iz Celovška 23 glej tudi http://www.muzej-nz.si/
- Prirodoslovni muzej Slovenije, : Razstavlja stalno geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko,Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev,razne herbarijske zbirke ,zbirke žuželk,ptic,plazilcev,rib in predstavitev čloneške ribice-Proteusa in okostja različnih vretenčarjev. Vhod je iz Muzejska 1 glej tudi http://www2.pms-lj.si/
- Slovenski šolski muzej, Muzej je po svojem nastanju 1898 eden najstarejših muzejev pri nas, prvi specialni muzej za tradicije šolstva in deluje od leta 1938 kot eden od desetnije nacionalnih muzejev. Poleg razstavne zbirke in arhiva hrani tudi bogato dokumentacijo o šolah pri nas ter knjižnico z nad 60.000 zvezki. Muzej izdaja revijo Šolska kronika in pripravlja občasne razstave. Stalna razstava predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991. Vhod je iz Plečnikov trg 1 glej tudi http://www.ssolski-muzej.si/
- Slovenski gledališki muzej, : Gledališki muzej je prostorsko utesnjen,zato tudi nima postavljene stalne razstave o zgodovini slovenskega gledališča,vendar priredi občasne razstave o znamenitih gledaliških igralcih in predstavah,ki so pomembno zaznamovala gledališko kulturo v Sloveniji. Vhod je iz Mestni trg 17.
- Zgodovinski arhiv Ljubljana, : Zgodovinski arhiv Ljubljana je osrednji regionalni arhiv pri nas in obsega področje nekdanje Kranjske. Poleg sedeža v Ljubljani so enote arhiva še v Kranju, Škofji Loki, Idriji in v Novem mestu. Ima ohranjeno gradivo predvsem na ravni občin, mdr. tudi o arhitekturnih objektih stare Ljubljane in okolice. Vhod je Mestni trg 27 glej tudi http://www.zal-lj.si/
- Tobačni muzej, : Tu si lahko ogledate stalno zbiko,ki prikazuje proizvodne postopke različnih tobačnih izdelkov,njihovo uporabo skozi čas,način življenja zaposlenih,zlasti tobačnih delavk "cigarc". Vhod je iz Tobačna 5 glej tudi http://www.mm-lj.si/
- Slovenska kinoteka, Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost:promovira filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave,skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine,spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov,povezanih s filmom,ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti.Redno sodeluje s filmskimi festivali,ki se odvijajo v Sloveniji in njeni okolici. Skrbi za vsakodnevni filmski program filmskih retrospektiv (v Kinodvoru). Glej tudi http://www.kinoteka.si

Parki in vrtovi

V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema park Tivoli s površino 17,5 ha, ostalo površino pa si deli 28 manjših parkov, ki pa niso prav dobro urejeni. Po drugi svetovni vojni ni bil v Ljubljani urejen in prebivalcem odprt niti en nov park, še bolj porazna pa je primerjava z drugimi velikimi mesti, npr.: London ima glede na mestno površino in število prebivalcev kar 20-krat več parkov.
- Botanični vrt (Vhod: Ižanska cesta 15)
- Zoološki vrt (pod Rožnikom, Vhod: Večna pot 70)

Cerkve v Ljubljani

- Cerkev na Rožniku
- Cerkev Srca Jezusovega (Tabor)
- Evangeličanska cerkev
- Frančiškanska cerkev Marijinega oznanenja
- Grajska kapela (sv.Jurij)
- Križevniška cerkev
- Pravoslavna cerkev
- Stara (šišenska) cerkev
- Sv. Anton (Tržaška cesta)
- Sv. Ciril in Metod
- Sv. družina (Moste)
- Sv. Duh
- Sv. Florijan
- Sv. Frančišek (Šiška)
- Sv. Jakob - Šentjakobska cerkev
- Sv. Jožef
- Sv. Jurij in sv. Kancijan
- Sv. Nikolaj (Stolnica)
- Sv. Odrešenik
- Sv. Peter (Šempeterska cerkev)
- Sv. Rok (Dravlje)
- Sv. Simon in Juda (Rudnik)
- Sv. Simon in Juda
- Sv. Štefan (Štepanjsko naseje)
- Sv. Terezija (Kodeljevo)
- Sv. Vid
- Svetišče Marije Pomočnice (Rakovnik)
- Trnovska cerkev
- Uršulinska cerkev (tudi Nunska cerkev)

Ljubljanski vodnjaki

- Robbov vodnjak
- Neptunov vodnjak
- Vodnjak pri Zlati ribici
- Vodnjak pri Stolnici
- Vodnjak na Taboru
- Vodnjak pri Zlati ladjici
- Vodnjak na Krekovem trgu
- Vodnjak v Jakopičevem parku
- Vodnjak na trgu Ajdovščina

Vzpetine v Ljubljani in njeni okolici

Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, Rožnikom in Grajskim gričem, na katerem stoji Ljubljanski grad. Na obrobju mesta so hribi Šmarna gora, Rašica, Golovec, Toško čelo, malo dlje pa še Krim in vrhovi Polhograjskega hribovja, ki ponujajo lepe kratke izlete v naravo.

Zunanje povezave

- [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine.
- [http://www.geabios.com/?content=http://www.geabios.com/html/services/astronomy/satellitepictures/ljubljana.htm Satelitska slika Ljubljane] (iz spletne strani www.geabios.com)
- [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=ljubljana Zemljevid Ljubljanskih ulic] Kategorija:Slovenska mesta
- Kategorija:Glavna mesta ja:リュブリャナ

25. april

25. april je 115. dan leta (116. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 250 dni.

Dogodki

- 1719 - Daniel Defoe objavi roman Robinson Crusoe.
- 1846 - mehiško-ameriška vojna: začnejo se spori zaradi mej Teksasa.
- 1848 - Avstro-Ogrska dobi oktroirano ustavo.
- 1859 - začetek gradnje Sueškega prekopa
- 1862 - ameriška državljanska vojna: zvezne enote admirala Davida Farraguta zavzamejo mesto New Orleans, Louisiana v konfederacijskih rokah
- 1869 - v Drnovku pod Biljano poteka četrti slovenski tabor
- 1918 - Britanske in avstralske čete zaustavijo nemški napad pri Amiensu.
- 1943 - ZSSR in poljska vlada v Londonu pretrgata diplomatske stike
- 1945
- - pričetek konference v San Franciscu -> podpis ustanovne listine OZN
- - pri Torgauu ob Labi se srečajo ameriške in sovjetske enote
- 1953 - na 4. kongresu Ljudske fronte Jugoslavije je ustanovljena Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL).
- 1982 - Egipt po 15 letih ponovno pridobi Sinaj

Rojstva

- 1214 - Ludvik IX., francoski kralj († 1270)
- 1284 - Edvard II., angleški kralj († 1327)
- 1599 - Oliver Cromwell, angleški vojskovodja, državnik († 1658)
- 1849 - Felix Christian Klein, nemški matematik († 1925)
- 1874 - Guglielmo Marconi, italijanski elektroinženir, izumitelj, nobelovec 1909 († 1937)
- 1900 - Wolfgang Ernst Pauli, avstrijsko ameriški fizik, nobelovec 1945 († 1958)
- 1903 - Andrej Nikolajevič Kolmogorov, ruski matematik († 1987)
- 1917 - Ella Fitzgerald, ameriška jazzovska pevka († 1996)
- 1918 - Gérard Henri de Vaucouleurs, francosko ameriški astronom († 1995)
- 1976 - Timothy Theodore »Tim« Duncan, ameriški košarkar

Smrti

- 1185 - Antoku, japonski cesar (
- 1178)
- 1595 - Torquato Tasso, italijanski pesnik (
- 1544)
- 1647 - Matthias Gallas, avstrijski general (
- 1584)
- 1744 - Anders Celsius, švedski astronom (
- 1701)
- 1840 - baron Siméon-Denis Poisson, francoski fizik, matematik, geometer (
- 1781)
- 1889 - Janez Šubic, slovenski slikar (
- 1850)
- 1913 - Mihajlo Mihajlovič Kotsjubinski, ukrajinski pisatelj (
- 1864)
- 1988 - Clifford D. Simak, ameriški pisatelj (
- 1904)
- 1995 - Virginia Katherine McMath - Ginger Rogers, ameriška filmska igralka, plesalka, pevka (
- 1911)
- 1999 - Michael Morris - lord Killanin, irski športni novinar, predsednik MOK (
- 1914)

Prazniki in obredi

- Etiopija - koptski dobri petek ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 24. april - 26. april - 25. marec - 25. maj - seznam vseh dni 425 ja:4月25日 ko:4월 25일 ms:25 April simple:April 25 th:25 เมษายน

2001

Stoletja: 20. stoletje - 21. stoletje - 22. stoletje Desetletja: 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030. 2040. 2050. Leta: 1996 1997 1998 1999 2000 - 2001 - 2002 2003 2004 2005 2006 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Leto po področjih:
- 2001 v filmu
- 2001 v književnosti
- 2001 v glasbi
- 2001 v politiki
- 2001 v športu
- 2001 v televiziji
- 2001 v znanosti

Dogodki
- 11. september - teroristični napad na več tarč v ZDA Rojstva
- Smrti
- 24. februar - Claude Elwood Shannon, ameriški matematik (
- 1916)
- 11. maj - Douglas Adams, britanski pisatelj (
- 1952)
- 11. junij - Timothy James McVeigh, ameriški terorist (
- 1968)
- 20. avgust - sir Fred Hoyle, britanski astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj, popularizator znanosti (
- 1915)
- - Liisi Oterma, finska astronomka (
- 1915) Nobelove nagrade
- fizika: Eric Allin Cornell, Wolfgang Ketterle in Carl Edwin Wieman
- kemija: William S. Knowles, Rjodži Nojori in K. Barry Sharpless
- medicina in fiziologija: Leland H. Hartwell, Tim Hunt in Sir Paul Nurse
- književnost: V.S. Naipaul
- mir: Organizacija združenih narodov in Kofi Anan
- ekonomija: George A. Akerlof, A. Michael Spence in Joseph E. Stiglitz Glej tudi: 0-2001 als:2001 ja:2001年 ko:2001년 ms:2001 simple:2001 th:พ.ศ. 2544 zh-min-nan:2001 nî

Ljubljana

Zgodovina

Seznam ulic in Četrtne skupnosti

Pobratena mesta

Središča in srečišča sodobne kulture

Galerije

Gledališča

Muzeji

Parki in vrtovi

Cerkve v Ljubljani

Ljubljanski vodnjaki

Vzpetine v Ljubljani in njeni okolici

Zunanje povezave

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okoli Sonca. V astronomiji je določeno več vrst let:
- siderično leto (ali zvezdno leto): dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Povprečna dolžina sideričnega leta je: :: 365,256363051 dni za epoho J2000 (1. januar 2000, 12^h zemeljski čas).
- tropsko leto
- anomalistično leto
- ekliptično leto
- julijansko leto
- Gaussovo leto traja 365,2568983 in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še natančneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenemu tiru imel obhodni čas natanko 1 Gaussovega leta.
- Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je: :: B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189
- leto sveta (Anno mundi)

Glej tudi

- koledarsko leto, proračunsko leto, prestopno leto, Sončevo leto. Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote Kategorija:Koledarji ja:年 ms:Tahun simple:Year zh-min-nan:Nî

1952

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1900. 1910. 1920. 1930. 1940. - 1950. - 1960. 1970. 1980. 1990. 2000. Leta: 1947 1948 1949 1950 1951 - 1952 - 1953 1954 1955 1956 1957 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 11. marec - Douglas Adams, britanski pisatelj († 2001)
- 4. maj - Jacob »Killer« Miller, jamajški pevec roots rock reggaeja, glasbenik († 1980)
- 14. maj - David Byrne, škotski pevec, glasbenik
- 14. maj - Robert Zemeckis, ameriški filmski režiser, pisatelj
- 19. maj - Grace Jones, jamajška pevka, supermanekenka, filmska igralka
- 29. junij - Don Carlos, jamajški pevec roots rock reggaeja, glasbenik
- 1. avgust - Zoran Đinđić, jugoslovanski politik († 2003)
- 25. september - Christopher Reeve, ameriški filmski igralec († 2004)
- 29. oktober - Valerij Ivanovič Tokarev, ruski častnik vojaški pilot, kozmonavt
- 5. november - William Theodore »Bill« Walton, ameriški košarkar Smrti
- 8. januar - Antonia Maury, ameriška astronomka (
- 1866)
- 21. maj - John Garfield, ameriški filmski igralec (
- 1913)
- 15. junij - Vladimir Aleksandrovič Albicki, ruski astronom (
- 1891)
- 26. julij - María Eva Duarte de Perón - Evita, argentinska političarka (
- 1919)
- 26. september - George Santayana, ameriški filozof (
- 1863)
- 7. december - Forest Ray Moulton, ameriški astronom (
- 1872) Nobelove nagrade
- fizika: Felix Bloch in Edward Mills Purcell
- kemija:
- medicina in fiziologija:
- književnost:
- mir:
- ekonomija: Glej tudi 0-1952 ja:1952年 ko:1952년 ms:1952 simple:1952 th:พ.ศ. 2495

Ženska

Ženska je človek ženskega spola. Če gre za mlajšo žensko, ji rečemo dekle ali deklica. Od moških se ženske razlikujejo po spolnih znakih in psiholoških lastnostih ter po najpomembnejšem: možnost rojevanja otrok. Ženska ima kromosome XX, moški pa XY. kromosom Čeprav se rodi manj punčk kot fantkov (razmerje je 1:1,05) je v odrasli populaciji več žensk (razmerje 1,04:1). Zaradi različnih razlogov (genetski, sociološki, zdravstveni), imajo ženske manjšo umrljivost in za povprečno pet let daljšo življensko dobo kot moški. umrljivost]] Kategorija:človek
- ja:女性 ms:Perempuan simple:Woman zh-min-nan:Cha-bó·