Home About us Products Services Contact us Bookmark
:: wikimiki.org ::
Malavi

Malavi

Malavi je celinska država v vzhodni Afriki, ki na severu in severovzhodu meji na Tanzanijo, na vzhodu, jugu in jugozahodu na Mozambik, ter na zahodu na Zambijo.

Zgodovina

Staroselska bantujska ljudstva proti koncu 15. stoletja ustanovijo državo Malavi, ki poleg današnjega ozemlja obsegu tudi predele Zambije, Zimbabveja in Tanzanije, vendar začne razpadati že v 16. stoletju. Severovzhod Malavija je od 17. do 19. stoletja podvržen arabskemu vplivu v vzhodni Afriki, medtem ko jug od 16. stoletja odkrivajo portugalski raziskovalci. Britansko kolonizacijo ozemlja omogočijo predhodna raziskovanja Davida Livingstona v letih 1859 - 1863. Spori okoli meja med britanskimi, nemškimi in portugalskimi kolonijami v vzhodni Afriki so rešeni konec 19. stoletja z ločenima sporazumoma med Veliko Britanijo in Nemčijo leta 1890 ter Veliko Britanijo in Portugalsko leta 1891. Istega leta Velika Britanija razglasi ozemlje Malavija za protektorat Njasa (od leta 1893 do 1907 Britanski srednjeafriški protektorat). Leta 1944 se z ustanovitvijo Afriškega narodnega kongresa Njase - NANC združijo antikolonialne sile v boju za neodvisnost. Leta 1953 poskušajo Angleži z združitvijo Njase z Južno in Severno Rodezijo v Federacijo Rodezije in Njase obdržati belsko nadvlado na tem prostoru, vendar naletijo na močan odpor. Leta 1959 zaprejo vodjo in druge privržence NANC in prepovejo njihovo delovanje. Istega leta je ustanovljena nova Kongresna stranka Malavija - MCP, z istim političnim programom. Leta 1961 Angleži pod pritiskom spremenijo ustavo, ki daje več pravic črncem, izpustijo politične zapornike in izvedejo volitve v Zakonodajni svet, na katerih zmaga Dr. Hastings Kamuzu Banda in njegova MCP. Leta 1963 Njasa dobi polno avtonomijo s pravico do odcepitve od Federacije Rodezije in Njase, ki je tako dne 31. decembra 1963 razpadla z medsebojnim sporazumom njenih članic. Neodvisnost Njase je razglašena 6. julija 1964, ko ji je povrnjeno nekdanje ime Malavi. Kategorija:Države
- ja:マラウイ ko:말라위 ms:Malawi zh-min-nan:Malaŵi

Celina

Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja. Če k celinam prištejemo še podmorske celinske police (šelfe), te sestavljajo okoli 35% Zemeljske skorje. Celinske police pripadajo celinski skorji, čeprav ležijo pod morjem. Sedem celinskih plošč tvori skupaj z oceanskimi ploščami Zemeljsko skorjo. Povprečna sestava kamnin, ki gradijo celine, približno ustreza sestavi granita. Gostota kamnin celin je manjša od gostote kamnin oceanskih plošč, ki so grajene predvsem iz bazalta. Ni enotnega dogovora o tem kaj določa celino. Zaradi tega imajo različne kulture in znanosti različne sezname celin. V splošnem mora biti celina površinsko velika, mora vsebovati nepreplavljeno kopno in imeti značilne geološke meje. Medtem ko nekateri smatrajo, da obstaja štiri ali pet celin, se običajno smatra, da jih je šest ali sedem. Največje nesoglasje je pri Evropi in Aziji. Ali sta ločeni celini, ali pa sestavljata eno celino, z imenom Evrazija? Podobno je pri Severni in Južni Ameriki. Ali sta to ločeni celini ali enako predstavljata eno celino Amerik? Nekaj geografov je tudi predlagalo, da bi združili Evropo, Azijo in Afriko v celino z imenom Evrafrazija (glej Afrika-Evrazija). Model sedmih celin učijo v nekaterih predelih Zahodne Evrope in Severne Amerike. Model šestih celin (s skupno celino Evrazijo) tudi učijo v Severni Ameriki in je glavni model v znanstvenem smislu. Model šestih celin (s skupno celino Amerik) po navadi učijo v Evropi in Južni Ameriki. Model petih celin obravnavajo največ v Združenem kraljestvu. Model »petih celin« (kot jih prikazuje zastava petih obročev olimpijskih iger) obravnava celine kot stalno naseljene, kjer je Antarktika le začasno naseljena, in Ameriki kot eno celino. Celine včasih pojmovno združijo v »superceline« ali jih razdelijo na »podceline«. Ti pojmi so še manj natančno določeni kot »celine« same. Otoki po navadi »pripadajo« najbližje ležeči celini. Zaradi tega Britansko otočje smatramo kot del Evrope. Včasih se uporablja pojem Avstralazije ali »Oceanije« za Avstralijo in Pacifiško otočje. Oba pojma sta sicer natančneje opredeljena. Čeprav se celine premikajo, so bile v geološki zgodovini dokaj čvrste in so jih le občasno zalivala plitva morja.

Nekaj sistemov določevanja celin


- Sedem celin: Afrika, Antarktika, Azija, Avstralija (Oceanija), Evropa, Severna Amerika in Južna Amerika.
- Šest celin: Afrika, Antarktika, Avstralija (Oceanija), Evrazija, Severna Amerika in Južna Amerika.
- Šest celin: Afrika, Ameriki, Antarktika, Azija, Avstralia (Oceanija) in Evropa.
- Pet celin: Afrika, Ameriki, Avstralija (Oceanija), Antarktika, Evrazija.
- Štiri celine: Ameriki, Avstralija (Oceanija), Antarktika, Evrafrazija.

Glej tudi


- seznam držav po celinah
- satelitske slike celin.
- celinska polica (šelf)
- znanosti o Zemlji
- geografija
- geologija
- tektonika plošč
- oblika kopnega
- podpodročje Kategorija:Geografija
- ja:大陸 ko:대륙 ms:Benua simple:Continent th:ทวีป zh-min-nan:Tāi-lio̍k

Država

Držáva je geografsko področje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom. Nekaterim državam, kot so Slovenija, Francija in Izrael, rečemo nacionalne države, ker v njih prevladuje en narod. Druge države, kot so Švica, Španija in Združeno kraljestvo, so večnacionalne države, ker se prebivalstvo deli na več narodov. Kljub temu se nekatere od njih imajo za nacionalne države. Včasih se tudi upravni deli držav z določeno kulturo ali zgodovino imenujejo »dežele« ali »države«; tako se, denimo, imenujejo sestavne enote ZDA ali Anglija, Škotska in Wales v Združenem kraljestvu, čeprav so to praktično sestavni deli (mednarodno priznane) večje države.

Vrste držav


- vazalna država
- križarska država

Glej tudi


- države sveta
- propadle države sveta
- izmišljena država
- ja:国 simple:Country zh-cn:国家 zh-tw:國家

Afrika

Áfrika je druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu za Azijo. S 30.244.050 km2 skupaj z otoki pokriva 20,3% celotne kopenske površine na Zemlji in z okoli 800 milijoni prebivalci predstavlja eno sedmino človeškega prebivalstva. človeškega

Države in odvisna ozemlja

Vzhodna Afrika
- Burundi
- Komori
- Džibuti
- Eritreja
- Etiopija
- Kenija
- Ruanda
- Sejšeli
- Somalija — Somaliland — Puntland — Jugozahodna Somalija
- Tanzanija
- Uganda Srednja Afrika
- Kamerun
- Srednjeafriška republika
- Kongo
- Demokratična republika Kongo
- Ekvatorialna Gvineja
- Gabon
- São Tomé in Príncipe Severna Afrika (Nekatere države so po drugih virih vključene med Srednji vzhod
- Alžirija
- Ceuta (pod Španijo)
- Egipt
- Libija
- Melilla (pod Španijo)
- Maroko
- Sudan
- Tunizija
- Zahodna Sahara (pod maroško okupacijo) Afriški jug
- Angola
- Bocvana
- Lesoto
- Malavi
- Madagaskar
- Mauritius
- Mozambik
- Namibija
- Réunion (pod Francijo)
- Južnoafriška republika
- Svazi
- Zambija
- Zimbabve Zahodna Afrika
- Benin
- Burkina Faso
- Zelenortski otoki
- Čad
- Slonokoščena obala
- Gambija
- Gana
- Gvineja
- Gvineja-Bissau
- Liberija
- Mali
- Mavretanija
- Niger
- Nigerija
- Sveta Helena (pod Veliko Britanijo)
- Senegal
- Sierra Leone
- Togo
- Kategorija:Geografija ja:アフリカ ko:아프리카 ms:Afrika simple:Africa th:ทวีปแอฟริกา zh-min-nan:Hui-chiu

Mozambik

Mozambik je obmorska država v južni Afriki, ki na severu meji na Tanzanijo, na vzhodu na Malavi, Zambijo, Zimbabve in Južnoafriško republiko, na jugu na Svazi, ter na zahodu na Indijski ocean.

Zgodovina

Prvi prebivalci Mozambika so bili predniki ljudstva Khoiseni. Med 1. in 4. stoletjem so začeli prodirati na ozemlje bantujska ljudstva, ki so nato do 15. stoletja ustanovila več svojih držav. V obdobju od 10. do 15. stoletja so se na severu ob obali utrdili Arabci, ki so iz svojih mest trgovali z zaledjem. Portugalci so začeli kolonizirati Mozambik v začetku 16. stoletja. Sredi 16. stoletja se je začela donosna trgovina s sužnji, ki je trajala vse do konca 19. stoletja. V letih 1825 - 1895 je bila pokorjena država Zulujcev. Leta 1891 so bili s sporazumom med Portugalsko in Veliko Britanijo zglajeni spori okoli meje med Mozambikom in Njaso (Malavijem), Južno Rodezijo (Zimbabvejem). Leta 1919 je Mozambik pridobil ozemlje nekdanjih nemških kolonij. Leta 1951 Portugalska razglasi Mozambik za prekomorski teritorij. Po II. svetovni vojni se je razvil boj za neodvisnost Mozambika, ki je leta 1964 prerasel v oborožen spopad med leta 1962 ustanovljenim gibanjem FRELIMO in Portugalci. Po desetih letih bojev in s političnimi spremembami na Portugalskem je Mozambik dne 25. junija 1975 postal neodvisen. Nova vlada je dala zavetje in podporo osvobodilnim gibanjem v Južni Afriki (ANC) in Rodeziji (ZANU). Z ustanovitvijo enostrankarskega sistema, oslombo na Sovjetsko zvezo in izobčenjem političnih nasprotnikov (RENAMO) s strani FRELIMO-a, ki sta ga podpirali Južna Afrika in Rodezija, je izbruhnila državljanska vojna. Sredi 80-ih let so se začele politične in gospodarske reforme, kasneje pa tudi mirovni pogovori z RENAMO-m. Nova ustava iz leta 1990 je zagotovila večstrankarski sistem, tržno ekonomijo in svobodne volitve. Državljanska vojna se je končala s podpisom mirovnega sporazuma 4. oktobra 1992 in prihodom mirovnih sil Združenih narodov, UNAMOZ.

Upravna delitev

Mozambik je upravno razdeljen na 11 provinc: #Cabo Delgado #Gaza #Inhambane #Manica #Maputo (mesto) #Maputo #Nampula #Niassa #Sofala #Tete #Zambezia Kategorija:Države
- ja:モザンビーク ko:모잠비크 ms:Mozambique zh-min-nan:Moçambique

Zimbabve

Republika Zimbabve je celinska država v južnem delu afriške celine, med Viktorijinimi slapovi, reko Zambezi in reko Limpopo. Na jugu meji na Južno Afriko, na zahodu na Bocvano, na severu na Zambijo, ter na vzhodu na Mozambik.

Zgodovina

Bantujska ljudstva so se naselila na ozemlju Zimbabveja že pred 2000 leti. Ljudstvo Shona je ustvarilo prvo veliko državo na tem ozemlju, Great Zimbabwe, ki se je začela razvijati v 11. stoletju v povezavi z arabskimi trgovci na obalah Indijskega oceana. V začetku 15. stoletja ljudstvo Karanga s kraljem Mutoto organizira močno vojaško in politično kraljestvo Mwanamutapo, ki poleg večjega dela današnjega Zimbabveja obsega tudi dele Mozambika vse do obale Indijskega oceana. Prihod Portugalcev v začetku 16. stoletja, njihov prodor v notranjost in uničenje trgovskih poti oslabi imperij do te mere, da razpade na dva dela. Države ljudstva Shona se združijo v enotno kraljestvo Rozwi, ki do konca 16. stoletja uspe pregnati Portugalce. V začetku 19. stoletja, po dveh stoletjih miru in razcveta, kot posledica nemirov v Transvaalu in Natalu začne prodirati na to območje ljudstvo Ndebele pod vodstvom Moselekatseja, ki povzroči razpad kraljestva. Njegov sin Lobungula leta 1888 podpiše dogovor z Angleži, na osnovi katerega Britanska južnoafriška družba (BSAC) dobi koncesijo za izkoriščanje rudnih bogastev. Leta 1895 je poimenovana po upravniku te družbe Cecilu Rhodesu kot Rodezija. Po uporu ljudstev Ndebele in Shona (prva Chimurenga) britanska vlada prevzame nadzor nad vojaškim oddelkom BSAC. Leta 1922 pride do referenduma, na katerem se del belcev izjasni za samostojnost, del za priključitev k Južni Afriki, medtem ko večinsko črnsko prebivalstvo nima pravice do glasovanja. Leto kasneje Velika Britanija razglasi Južno Rodezijo za samoupravno kolonijo, leta 1953 pa jo združi s Severno Rodezijo in Njaso v Federacijo Rodezije in Njase. Leta 1960 je ustanovljeno gibanje Zveza afriškega ljudstva Zimbabveja - ZAPU pod vodstvom Joshue Nkoma, kmalu zatem pa še Afriška narodna zveza Zimbabveja - ZANU s kasnejšim vodjem Robertom Mugabejem. Po ločitvi federacije leta 1963 belska uprava zahteva neodvisnost. Velika Britanija jo zavrne s politiko NIBMAR, to je ni neodvisnosti brez demokratične reforme - vladavine večinskega dela prebivalcev (No Independence Before Majority African Rule). Posledica tega je neodvisnost, ki jo enostransko razglasi ministrski predsednik Rodezije Ian Smith dne 11. novembra 1965. Proti koncu 60-ih let 20. stoletja se upor proti belcem stopnjuje. S končanjem bele vladavine v Mozambiku leta 1975 gverilske akcije sprožijo grmičarsko vojno (drugo Chimurengo). Belski režim se začne pogajati z uporniki iz ZANU in ZAPU. Pogajanja privedejo do Londonske konference (1979 - 1980), na kateri Angleži določijo prekomorskega guvernerja, da razoroži gverilo, izvede volitve in zagotovi neodvisnost koalicijski vladi Joshua Nkome. Na svobodnih volitvah februarja 1980 zmaga Robert Mugabe, vodja ZANU. Dne 17. aprila 1980 je priznana kot neodvisna država Zimbabve. Kategorija:Države
- ja:ジンバブエ ko:짐바브웨 ms:Zimbabwe simple:Zimbabwe zh-min-nan:Zimbabwe

Arabci

Arabci (arabsko عرب ʻarab) je etnična skupina, ki izvirno izhaja iz Arabije; danes so Arabci prebivalci Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Glavna vera Arabcev je Islam, vendar jih manjšina prakticira tudi krščanstvo. Nekatere Arabske države so: Irak Saudova Arabija Maroko Alžirija Tunis Egipt Jemen Sirija Jordanija V nasprotju prepričanja nekaterih, Arabske države niso Iran, Afganistan, Pakistan ...itd

Glej tudi


- seznam Arabcev Kategorija:Arabski svet
- als:Araber ja:アラブ人 ko:아랍인

Združeno kraljestvo

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske obsega Veliko Britanijo (Anglijo, Škotsko in Wales) in Severno Irsko. Nahaja se takoj za severozahodno obalo celinske Evrope, obkroženo s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom. Pod suverenostjo Združenega kraljestva, čeprav ne njegov del, so tudi kronske odvisnosti Kanalskih otokov in otok Man in številne angleške kolonije.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Združenega kraljestva Škotska in Anglija sta obstajali vsaka zase kot enotni entiteti od 10. stoletja dalje. Wales je bil pod nadzorom Anglije od leta 1284 dalje (glej Statute of Rhuddlan) in je z listino o uniji 1536 postal del Kraljevine Anglije. Kralj Karel I. je leta 1649 izgubil vojno s parlamentom in bil obglavljen. Anglija je postala republika, ki jo je v letih 1653 do 1658 vodil Cromwell. Leta 1660 je kraljevino obnovil kralj Karel II., ki mu je leta 1685 sledil Jakob II. Slavna revolucija leta 1688 ga je pregnala brez prelivanja krvi. Nato so si sledili na prestolu Viljem III. leta 1689, Ana leta 1702 in Jurij I. leta 1714. Leta 1707 sta se združili Anglija in Škotska. Sprejeli so številne odloke in listine, ki so uvedli ločitev treh vej oblasti ter uveljavili pravice državljanov in omejili oblast vladarja. Z listino o uniji sta se leta 1707 Anglija in Škotska, ki sta že od leta 1603 imeli skupnega monarha, dogovorili za trajno zvezo, imenovano »Kraljevina Velika Britanija«. Do združitve je prišlo v času, ko je bila Škotska na robu gospodarskega zloma, in med širšim prebivalstvom ni uživala naklonjenosti. Listina o uniji 1800 je v skupno državo z imenom »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske« združila Kraljevino Veliko Britanijo s Kraljevino Irsko – slednja je postopno prehajala pod angleški nadzor med leti 1169 in 1691. Tudi ta združitev ni bila priljubljena, saj je do nje prišlo neposredno po neuspeli združeni irski vstaji leta 1798. Tako kot pri združitvi leta 1707 je bil nereprezentativen parlament podkupljen in prisiljen v lastno razpustitev. Leta 1922 je bila po trpkih bojih, katerih posledice se čutijo še danes, z angleško-irskim sporazumom Irska razdeljena na dve enoti, samostojno Republiko Irsko ter Severno Irsko. Skladno z določili sporazuma je Severna Irska, ki jo sestavlja šest od devetih grofij irske province Ulster, nemudoma optirala za izstop iz neodvisne države in ostala del Združenega kraljestva. Uradno je bilo ime spremenjeno v »Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske« leta 1927, s čimer je bil priznan odhod večine Irske. Združeno kraljestvo, dominantna industrijska in pomorska sila 19. stoletja, je ob znatnem prispevku k napredku svetovne književnosti in znanosti igralo vodilno vlogo pri razvoju zahodnjaških pojmov lastnine, svobode, kapitalizma in parlamentarne demokracije. V času svojega največjega obsega se je Britanski imperij raztezal prek četrtine površine Zemlje. V prvi polovici 20. stoletja se je Združeno kraljestvo močno izčrpalo v dveh svetovnih vojnah, druga polovica tega stoletja pa je prinesla razpad imperija in prestrukturiranje v sodobno evropsko državo. Združeno kraljestvo je previdno pri tehtanju stopnje svoje integracije s celinsko Evropo. Kljub članstvu v Evropski uniji se zaradi notranjepolitičnih razlogov in vladine presoje gospodarskih pogojev ni odločilo za prevzem skupne valute evro. Druga odprta tema je ustavna reforma. Lordska zbornica je že dlje časa predmet reform, leta 1999 pa je Škotska ponovno izvolila svoj parlament. Istega leta sta bili vzpostavljeni tudi skupščini Walesa in Severne Irske. Po raziskavah javnega mnenja večina prebivalstva navkljub nedavnim kontroverznostim močno podpira monarhijo, saj ob 10% neopredeljenih podpira Britansko republikansko gibanje le 15-25% prebivalstva. Združeno kraljestvo je član Britanskega Commonwealtha, skupnosti držav, nastalih na ozemlju nekdanjega Britanskega imperija, ter zveze NATO. Je tudi stalni član varnostnega sveta OZN z možnostjo veta in ena izmed manj kot 20 jedrskih sil na svetu.

Glej tudi


- monarhi;
- Zgodovina Britanije;
- Zgodovina Anglije;
- Zgodovina Irske;
- Zgodovina Škotske;
- Zgodovina Walesa
- Oborožene sile Združenega kraljestva Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE Kategorija:Koalicija voljnih ja:イギリス ko:영국 ms:United Kingdom simple:United Kingdom th:สหราชอาณาจักร zh-min-nan:Liân-ha̍p Ông-kok

1863

Stoletja: 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje Desetletja: 1810. 1820. 1830. 1840. 1850. - 1860. - 1870. 1880. 1890. 1900. 1910. Leta: 1858 1859 1860 1861 1862 - 1863 - 1864 1865 1866 1867 1868 ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 1. januar - Pierre de Coubertin, francoski pedagog, zgodovinar, začetnik sodobnih Olimpijskih iger († 1937)
- 21. julij - Max Franz Joseph Cornelius Wolf, nemški astronom († 1932)
- 7. avgust - Scipione Riva-Rocci, italijanski zdravnik († 1937)
- 11. december - Annie Jump Cannon, ameriška astronomka († 1941)
- 16. december - George Santayana, ameriški filozof († 1952) Smrti
- 30. marec - Auguste Bravais, francoski fizik, mineralog (
- 1811)
- 1. april - Jakob Steiner, švicarski matematik (
- 1796)
- 13. avgust - Eugène Delacroix, francoski slikar (
- 1798) Glej tudi 0-1863 ko:1863년 ms:1863 simple:1863 th:พ.ศ. 2406

Portugalska

Portugalska (portugalsko: República Portuguesa) je demokratična država na skrajnem jugozahodu celinske Evrope, na Iberskem polotoku. Na zahodu in jugu meji na Atlantski ocean, na severu in vzhodu pa na Španijo. Vključuje tudi tri otočja v Atlantiku: Azore (Açores), Madeiro in Savage (Ilhas Selvagens), malo, oddaljeno in nenaseljeno skupino, ki jo upravljajo iz Madeire.

Zgodovina

V preteklih tri tisoč letih je skozi Portugalsko prešlo mnogo civilizacij. Nanjo so vplivale iberska, keltska, feničanska in kartažanska, grška, rimska, germanska in arabska kultura. Večino zgodnje zgodovine dežele razkriva že njeno ime, saj izhaja iz Portus Cale ("Lep pristan"), kot se je imenovala grška in kasneje rimska naselbina ne ozemlju današnjega mesta Porto, po katerem se imenuje. Med 15. in 16. stoletjem je bila Portugalska glavna ekonomska, politična in kulturna sila. Portugalski imperij je segal na vse celine. Po vzponu drugih kolonialnih sil, je njen pomen močno upadel. Sodobna Portugalska ima svoje korenine med drugim v demokratičnem prevratu, ki je obračunal z diktatorsko vladavino v letih od 1926 do 1974, ter v vstopu države v Evropsko gospodarsko skupnost (danes Evropsko unijo) leta 1986. Portugalska je z družbenega in gospodarskega vidika močno napredovala zlasti v zadnjih tridesetih letih 20. stoletja.

Geografija

Celinska Portugalska se po svoji glavni reki Tejo deli na dva dela. Pokrajina na severu je v notranjem delu gorata s planotami ter se po štirih prelomnicah deli na ustrezna kmetijska področja. Ta del ima hladnejše in deževnejše podnebje. Na jugu je vse do pokrajine Algarve dežela pretežno ravninska z nekoliko toplejšimi in bolj suhimi razmerami. Poleg Teja so glavne reke Douro, Minho in Guadiana. Vse izvirajo v Španiji. Še ena reka, Mondego, izvira v gorovju Serra da Estrela z najvišjim vrhom, ki sega 1991 metrov nad morje. Azorski otoki in Madeira pripadajo srednjeatlantskemu grebenu. Na otoku Pico se v nebo vzpenja najvišji vrh države, ugasli vulkan Mount Pico (2351 metrov). Portugalska ima dolgo obalo s čudovitimi plažami, in sicer 943 km ob kontinentalnem delu državem 667 km na Azorih, 205 km na Madeiri in Rešilnih otokih. Pomembna značilnost je delta Ria de Aveiro s 45 km dolžine in do 11 km širine, bogata z ribami in morskimi ptiči.
Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE Kategorija:Koalicija voljnih als:Portugal ja:ポルトガル ko:포르투갈 ms:Portugal simple:Portugal th:สาธารณรัฐโปรตุเกส zh-min-nan:Portugal

1891

Stoletja: 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje Desetletja: 1840. 1850. 1860. 1870. 1880. - 1890. - 1900. 1910. 1920. 1930. 1940. Leta: 1886 1887 1888 1889 1890 - 1891 - 1892 1893 1894 1895 1896 ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 24. januar - Abraham Samojlovič Bezikovič, ruski matematik († 1970)
- 24. marec - John Knittel, švicarski pisatelj († 1970)
- 22. april - sir Harold Jeffreys, angleški geofizik, astronom, matematik († 1989)
- 23. april - Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj, pianist († 1953)
- 15. maj - Mihail Afanasjevič Bulgakov, ruski pisatelj († 1940)
- 16. junij - Vladimir Aleksandrovič Albicki, ruski astronom († 1952)
- 19. avgust - Milton La Salle Humason, ameriški astronom († 1972)
- 20. oktober - sir James Chadwick, angleški fizik, nobelovec 1935 († 1974)
- 12. november - Seth Barnes Nicholson, ameriški astronom († 1963)
- 15. november - Erwin Johannes Eugen Rommel, nemški feldmaršal († 1944) Smrti
- 23. junij - Norman Robert Pogson, angleški astronom (
- 1829)
- 23. junij - Wilhelm Eduard Weber nemški fizik (
- 1804)
- 3. oktober - François Édouard Anatole Lucas, francoski matematik (
- 1842)
- 20. december - George Bassett Clark, ameriški astronom, optik (
- 1827)
- 29. december - Leopold Kronecker, nemški matematik, logik (
- 1823) Glej tudi 0-1891 ko:1891년 simple:1891 th:พ.ศ. 2434

1944

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1890. 1900. 1910. 1920. 1930. - 1940. - 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. Leta: 1939 1940 1941 1942 1943 - 1944 - 1945 1946 1947 1948 1949 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Dogodki


- 12. januar - sestanek Charles de Gaulle-Winston Churchill v Marakešu
- 14. januar - ubit Walthère Dewé
- 15. januar - skupina G izvede sabotaže na elektično-komunikacijsko omrežje
- 22. januar - angloameriško izkrcanje pri Anziu
- 24. januar - Dwight David Einsenhower je imenovan za vrhovnega zavezniškega poveljnika sil, namenjena za izkrcanje na zahodno Evropo
- 27. januar - Liberija napove vojno Tretjemu rajhu in Japonski.
- 31. januar - ameriška vojska se izkrca na Marshallovih otokih
- 14. februar - konec bitke za Leningrad
- 15. februar - zavezniško letalsko bombandiranje samostana Monte Cassino
- 19. februar - pričetek prvega zasedanja SNOSa v Črnomlju
- 20. februar - norveško odporniško gibanje potopi trajekt z tovorom težke vode iz Vemorka
- 23. februar - ameriška vojska zavzame Eniwetok v Marshallovem otočju
- 3. marec - zavezniško letalstvo bombandira Rim
- 4. marec - USAF prvič bombandira Berlin podnevi
- 10. marec:
  - - zavezniško letalstvo bombandira Rim
  - - ustanovljen grški Začasni komite narodne osvoboditve
- 14. marec - zavezniško letalstvo bombandira Rim
- 15. marec:
  - - Rdeča armada prodre čez Bug
  - - bitka na planoti Glières
- 19. marec:
  - - Rdeča armada prodre čez Dnester
  - - nemška vojska zasede Madžarsko
- 29. marec - Rdeča armada prodre čez Prut
- 30. marec - Rdeča armada osvobodi Černjahovsk
- 2. april - pokol v Ascqu
- 10. april - Rdeča armada osvobodi Odeso
- 27. april - nemiri v Bejrutu
- 9. maj - Rdeča armada osvobodi Sevastopol
- 12. maj - začetek zavezniške ofenzive v Italiji
- 14. maj - zavezniška vojska prebije Gustavovo linijo
- 18. maj - zavezniki zavzamejo Monte Cassino in Cassino
- 25. maj - vzpostavitev stika z anciškem mostišču
- 3. junij - CFLN se razglasi za Začasno vlado francoske republike (GPRF)
- 4. junij - zavezniška vojska vkoraka v Rim
- 5. junij - italijanski princ Umberto II. Savojski postane regent kraljevine
- 6. junij:
  - - izkrcanje v Normandiji - operacija Overlord
  - - francosko, belgijsko in norveško odporniško gibanje začnejo z obsežnimi sabotažami
  - - splošna stavka na Danskem
- 7. junij:
  - - Leopold III. in družina je deportirana v Tretji rajh
  - - pokol v Tullu
- 8. junij - zavezniki osvobodijo Bayeaux
- 10. junij - pokol v Oradour-sur-Glane
- 13. junij - izstrelitev prvih letečih bomb na Združeno kraljestvo
- 14. junij - Charles de Gaulle se vrne v Francijo
- 16. junij - na Visu podpisan sporazum Tito-Šubašić
- 19. junij - Rdeča armada prebije Mannerheimovo linijo
- 20. junij - Rdeča armada zavzame Viborg
- 23. junij - začetek sovjetske ofenzive na centralni fronti
- 24. junij - dansko odporniško gibanje poruši največjo tovarno orožja v prestolnici
- 26. junij:
  - - Rdeča armada osvobodi Vitebsk
  - - začetek splošne stavke na Danskem
- 27. junij - ameriška vojska zavzame Cherbourg
- 5. julij - Rdeča armada osvobodi Minsk
- 9. julij - britanska vojska zavzame Caen
- 12. julij - zadnji ministrski svet Vichya
- 16. julij - Rdeča armada osvobodi Vilno
- 18. julij - ameriška vojska zavzame Saint-Lô
- 20. julij - neuspel atentat na Hitlerja
- 21. julij:
  - - ameriška vojska se izkrca na Guamu
  - - začetek umika francoskega ekspedicijskega korpusa iz Italije
  - - nemške oborožene sile napadejo Vercors
- 23. julij - ustanovljen Poljski nacionalni komite
- 27. julij - ZSSR prizna Poljski nacionalni komite
- 31. julij:
  - - ameriška vojska zavzame Avranches
  - - Rdeča armada osvobodi Lvov in Brest-Litovsk
- 1. avgust - začetek varšavske vstaje
- 2. avgust - prekinitev diplomatskih stikov med Tretjim rajhom in Turčijo
- 3. avgust - nemška vojska v Bretanji je odrezana
- 9. avgust:
  - - ameriška vojska prodre do Le Mansa
  - - začasna vlada francoske republike vzpostavi suverenost Svobodne Francije na osvobojenem ozemlju
- 10. avgust:
  - - FFL osvobodi Alençon
  - - železničarska stavka v Parizu
- 15. avgust:
  - - zavezniki se izkrcajo v Provansi (operacija Dragoon)
  - - stavka metroja in policije v Parizu
- 17. avgust - ameriška vojska zavzame Chartres in Orléans
- 18. avgust - stavka PTT v Parizu
- 19. avgust:
  - - bitka pri Falaise-Argentanu
  - - vstaja v Parizu
- 20. avgust - FFI osvobodi polotok Quiberon
- 21. avgust - začetek anglo-ameriško-sovjetske konference v Dumbarton Oaksu
- 22. avgust - zavezniki osvobodijo Firence
- 23. avgust:
  - - vstaja v Bukarešti
  - - Romunija kapitulira in napove vojno Tretjemu rajhu
- 24. avgust - FFL prodre v Pariz
- 25. avgust:
  - - kapitulacija nemške posadke v Parizu
  - - Bolgarija zahteva umik nemške vojske iz svojega ozemlja in naprosi zaveznike za premirje
- 26. avgust - Charles de Gaulle pride v Pariz
- 28. avgust - zavezniki osvobodijo Grenoble in Marseille
- 31. avgust - Charles de Gaulle razpusti CNR
- 3. september - FFL osvobodi Lyon in Saint-Étienne, britanska vojska pa Lille in Bruselj
- 4. september:
  - - britanska vojska osvobodi Anvers
  - - Finska kapitulira
- 5. september:
  - - Nizozemska, Belgija in Luksemburg podpišejo sporazum Beneluks
  - - ZSSR napove vojno Bolgariji
- 8. september:
  - - Bolgarija napove vojno Tretjemu rajhu
  - - ameriška vojska osvobodi Liége
  - - kanadska vojska osvobodi Ostende
  - - belgijska vlada se vrne v Bruselj
- 9. september:
  - - britanska vojska prodre čez Albertov kanal
  - - ameriška vojska prodre čez Moselle
- 10. september - francoska vlada razveljavi vichyjsko zakonodajo
- 11. september:
  - - konferenca Octagon v Québecu
  - - ZSSR in Bolgarija podpišeta premirje
- 12. september:
  - - zavezniki osvobodijo Havre in Luksemburg
  - - ZSSR, ZDA, Združeno kraljestvo in Romunija podpišejo premirje
- 13. september - zavezniki prodrejo v Tretji rajh
- 15. september:
  - - Rdeča armada in Titoove enote se srečajo pri Negotinu
  - - zavezniki osvobodijo Nancy
- 17. september:
  - - začetek operacije Market-Garden
  - - splošna želežničarske stavke na Nizozemskem
- 18. september - ameriška vojska ozasede Brest
- 19. september - zavezniki in Finska podpišejo premirje
- 20. september - princ Charles postane regent Belgije
- 22. september - zavezniki osvobodijo Bologne
- 24. september - FFI se vključi v FFL
- 25. september - Tretji rajh mobilizira Volkssturm
- 29. september - začetek konference v Dumbarton Oaksu med ZDA, Združenim kraljestvom in Kitajsko
- 30. september - zavezniki osvobodijo Calais
- 1. oktober - Kanadske enote obkolijo in zajamejo 5.000 nemških vojakov pri Callaisu.
- 2. oktober - konec varšavske vstaje
- 4. oktober - britanska vojska se izkrca v Grčiji
- 6. oktober - Rdeča armada prodre na Madžarsko
- 7. oktober - vzhodne arabske države podpišejo aleksandrijski sporazum
- 8. oktober - Britanske enote osvobodijo Korint v Grčiji
- 9. oktober - začetek moskovske konference
- 13. oktober - Rdeča armada zasede Rigo
- 14. oktober - britanska vojska zasede Atene
- 15. oktober - madžarski regent Miklós Horthy zaprosi za premirje; oblast prevzame nemški okupator
- 18. oktober - Rdeča armada prodre v Vzhodno Prusijo in Češkoslovaško
- 19. oktober - anglo-indijske enote zavzamejo Tiddim na Burmi
- 20. oktober:
  - - JNOV osvobodi Beograd
  - - ameriška vojska se izkrca na Leytu na Filipinih
- 28. oktober:
  - - v Franciji razpustijo vse oborožene sile, ki ne pripadajo vojski ali policiji
  - - Bolgarija in Sovjetska Zveza podpišeta premirje v Moskvi
- 6. november - zavezniki osvobodijo Grčijo
- 7. november - Theodor Roosevelt je ponovno izvoljen za predsednika ZDA
- 12. november - RAF potopi nemško vojaško ladjo Tirpitz
- 13. november - Rdeča armada prodre čez Donavo
- 17. november - Ameriška podmornica Spadefish potopi japonsko pomožno letalonosilko Shinyo
- 18. november - zavezniki osvobodijo Monttbéliard
- 20. november - Nemške enote se umaknejo iz Tirane, Albanija
- 22. november - Sovjetske enote obkolijo Budimpešto
- 23. november - FFL osvobodi Strasbourg
- 26. november - Heinrich Himmler ukaže porušiti krematorij v Auschwitzu
- 28. november - pristanišče v Anversu prične obratovati
- 2. november - začetek francosko-sovjetske konference v Moskvi
- 16. december - začetek ardenske ofenzive
- 22. december - Vo Ngujen Giap postane voditelj novonastale vietnamske osvobodilne vojske
- 26. december:
  - - začne se bitka za Budimpešto
  - - pričetek nemškega umika iz Ardenov

Rojstva


- 28. marec - Richard Francis Dennis »Rick« Barry III., ameriški košarkar
- 14. maj - George Walton Lucas mlajši, ameriški filmski režiser
- 7. september - Bora Milutinović, srbski nogometni trener
- 9. oktober - Peter Tosh, jamajški pevec roots rock reggaeja, kitarist, glasbenik († 1987)
- Prince Far I, jamajški pevec roots rock reggaeja, glasbenik († 1983)

Smrti


- 10. februar - Eugène Michel Antoniadi, grški astronom turškega rodu (
- 1870)
- 26. julij - Reza Pahlavi, odstavljeni iranski šah
- 31. julij - Antoine de Saint-Exupery, francoski pilot in pisatelj
- 14. oktober - Erwin Johannes Eugen Rommel, nemški feldmaršal (
- 1891)
- 7. november - Franc Rozman-Stane, slovenski partizanski komandant (
- 1911)
- 22. november - sir Arthur Stanley Eddington, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik, popularizator znanosti (
- 1882)

Nobelove nagrade


- fizika - Isidor Isaac Rabi
- kemija - Otto Hahn
- medicina - Joseph Erlanger, Herbert Spencer Gasser
- književnost - Johannes Vilhelm Jensen
- mir - Mednarodni komit Rdečega križa 0-1944 ja:1944年 ko:1944년 ms:1944 simple:1944 th:พ.ศ. 2487

Angleži

Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske. Živijo tudi v drugih krajih, predvsem v bivših kolonijah. Ime so dobili po Anglesih, enem izmed germanskih plemen. Govorijo (britansko) angleščino. Kategorija:Narodi
-

1961

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1910. 1920. 1930. 1940. 1950. - 1960. - 1970. 1980. 1990. 2000. 2010. Leta: 1956 1957 1958 1959 1960 - 1961 - 1962 1963 1964 1965 1966 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 19. junij - Kuvajt postane neodvisna država
- 9. december - Tanganjika postane neodvisna država Rojstva
- 27. februar - »Big Game James« Ager Worthy, ameriški košarkar
- 30. april - Isiah »Zeke« Lord Thomas III., ameriški košarkar
- 17. maj - Eithne Ní Bhráonain - Enya, irska pevka Smrti
- 4. januar - Erwin Schrödinger, avstrijski fizik (
- 1887)
- 22. februar - Nick LaRocca, ameriški jazzovski glasbenik, trobentač (
- 1889)
- 13. maj - Gary Cooper, ameriški filmski igralec (
- 1901)
- 17. avgust - Jakob Savinšek, slovenski kipar, risar (
- 1922) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1961 ja:1961年 ko:1961년 simple:1961 th:พ.ศ. 2504

31. december

31. december je 365., zadnji dan leta (366. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju.

Dogodki


- 1600 - Vzhodnoindijska družba dobi neomejena pooblastila ze celotno trgovino v Indiji
- 1857 - Ottawa postane kanadska prestolnica
- 1918 - ustanovljena Komunistična partija Nemčije
- 1938 - v ameriški zvezni državi Indiana predstavljen prvi alkotest

Rojstva


- 1378 - Alphonso de Borgia - Kalist III., papež španskega rodu († 1458)
- 1514 - Andries van Wesel - Andreas Vesalius, flamski anatom, kirurg († 1564)
- 1747 - Gottfried August Bürger, nemški pesnik († 1794)
- 1841 - Josip Križan, slovenski matematik, fizik, filozof († 1921)
- 1864 - Robert Grant Aitken, ameriški astronom († 1951)
- 1869 - Henri-Émile-Benoît Matisse, francoski slikar († 1954)
- 1880 - George Catlett Marshall, ameriški vojaški poveljnik, državnik, nobelovec 1953 († 1959)
- 1902 - Silvo Breskvar, slovenski matematik, fizik († 1969)
- 1908 - Simon Wiesenthal, judovsko - avstrijski publicist, pisatelj, lovec na naciste († 2005)
- 1937 - Anthony Hopkins, valižanski igralec
- 1948 - LaDonna Adrian Gaines - Donna Summer, ameriška pevka
- 1959 - Val Edward Kilmer, ameriški filmski igralec

Smrti


- 192 - Lucius Aelius Aurelius Commodus, rimski cesar (
- 161)
- 1719 - John Flamsteed, angleški astronom (
- 1646)
- 1877 - Gustave Courbet, francoski slikar (
- 1819)
- 1899 - Karl Millöcker, avstrijski skladatelj (
- 1842)
- 1913 - Seth Carlo Chandler mlajši, ameriški astronom (
- 1846)
- 1936 - Miguel de Unamuno y Jugo, španski pisatelj, filozof baskovskega rodu (
- 1864)
- 1937 - Fran Jaklič - Podgoričan, slovenski pisatelj (
- 1868)
- 1969 - George Louis Francis Zeno - George Lewis, ameriški jazzovski klarinetist (
- 1900)
- 1980 - Herbert Marshall McLuhan, kanadski pisatelj, filozof (
- 1911)

Prazniki in obredi


- Armenija - predvečer novega leta ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 30. december - 1. januar - 30. november - 31. januar - seznam vseh dni C31 ja:12月31日 ko:12월 31일 simple:December 31 th:31 ธันวาคม

6. julij

6. julij je 187. dan leta (188. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 178 dni.

Dogodki


- 1253 - Mindaugas postane litovski kralj
- 1483 - Riharda III. kronajo za angleškega kralja
- 1609 - Bohemija (Češka) dobi versko svobodo
- 1630 - 30-letna vojna: Švedi se izkrcajo v Nemčiji
- 1785 - dolar izbran za ime valute v ZDA
- 1799 - 25.000-glava armada Randžita Singha prične pohod proti Lahoreju
- 1801 - francosko ladjevje pri Algecirasu premaga britansko
- 1854 - v Jacksonu (Michigan, ZDA) se prične prva konvencija Republikanske stranke
- 1863 - v Lyonu ustanovljena banka Crédit Lyonnais
- 1885 - Louis Pasteur prvič uporabi cepivo proti steklini
- 1908 - Robert Peary se odpravi proti Severnemu tečaju
- 1917 - arabske čete pod vodstvom Lawrenca Arabskega zasedejo Akabo (danes v Jordaniji)
- 1919 - britanski zrakoplov R-34 pristane b New Yorku in tako postane prvi zrakoplov, ki preleti Atlantik
- 1927 - v Rimu potrdijo sklep o ukinitvi vseh pravic slovenske in hrvaške manjšine
- 1939 - v Nemčiji zaprejo še zadnja judovska podjetja
- 1942 - družina Anne Frank se preseli v skrivališče v amsterdamski hiši
- 1950 - Poljska in NDR v Zgorzelcu podpišeta sporazum, ki potrdi novo mejo med državama na Odri in Nisi
- 1957 - Althea Gibson kot prva temnopolta tenisačica zmaga v Wimbledonu
- 1957 - John Lennon in Paul McCartney se prvič srečata
- 1964 - Malavi postane neodvisna država