:: wikimiki.org ::
| Mars (planet) |
Mars (planet)
Márs je zunanji, četrti planet od Sonca v Osončju. Imenuje se po rimskem bogu vojne Marsu (v nasprotju z grškim Aresom), zaradi značilne rdeče barve pri opazovanju na nočnem nebu. Je zemeljski planet, po velikosti in obsegu malo večji od Zemlje. Mars ima dve majhni luni, Fobos in Deimos, ki sta obe nepravilnih oblik in sta verjetno zajeta asteroida.
Márs je zunanji, četrti planet od Sonca v Osončju. Imenuje se po rimskem bogu vojne Marsu (v nasprotju z grškim Aresom), zaradi značilne rdeče barve pri opazovanju na nočnem nebu. Je zemeljski planet, po velikosti in obsegu malo večji od Zemlje. Mars ima dve majhni luni, Fobos in Deimos, ki sta obe nepravilnih oblik in sta verjetno zajeta asteroida. Ko so Američani poslali sondo na Mars, so jih pritegnile velike spremembe. Ko je sonda pristala, je začela oddajati prve signale in tako so Američani dobili prvo sliko. Potem so poslali na Mars še več sond, s katerimi so raziskali vedno več površja. Ugotovili so tudi, da je Mars drugačen kot Zemlja, kajti niso našli nobenega znaka življenja, odkrili so le geološke dejavnike. Sonde niso zaznale nobenih tresljajev, tako da Nasa predvideva, da je planet mrtev (brez znakov življenja in kisika).
Marsovi luni
Diemos in Fobos
Raziskovanje Marsa
Razno
Marsovski meteoriti
Mars v različnih kulturah
Stari Egipt
Indija
Sorodni članki
Mars v religiji
Mars je rimski Bog vojne, ki ga spreljata dva naravna satelita: Strah (Fobos) in Groza (Diemos). Enakovreden je grškemu Bogu vojne Aresu.
Mars v leposlovju
Vojna svetov.
Voda na Marsu
Raziskovanje Marsa
Glej tudi
Zunanje povezave
- http://vesolje.net/
- http://www.lunin.net/vplivlune/mars.php
- http://www.zetatalk3.com/theword/tworx093.htm
- http://www.svarog.org/astronomija/mars.php
Kategorija:Planeti Osončja
-
ja:火星
ko:화성
ms:Marikh
simple:Mars (planet)
th:ดาวอังคาร
PlanetPlanét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno telo, ki kroži okoli zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja. Do 90. let 20. stoletja so poznali le devet planetov iz našega Osončja. Do novembra 2004 je znanih 133 planetov. Vsi novoodkriti so izvenosončni, ki jih včasih imenujejo tudi »eksoplaneti«.
Verjamejo, da planeti nastanejo iz sesedajoče meglice, ki je nastala iz planetove zvezde, in so zgoščine plinov in medzvezdnega prahu, ki v gostem disku krožijo okoli protozvezde še preden v njenem jedru začne potekati jedrsko zlivanje in dokler njen veter ne odpihne preostanka snovi.
Z raziskovanjem planetov se podrobno ukvarja planetologija, skupek več znanstvenih ved kot so astronomija, fizika, kemija, biologija, geografija, geologija ali planetarna geologija. Planetologija se zelo naslanja na znanosti o Zemlji.
Planeti Osončja
Vsi planeti v Osončju, z izjemo Zemlje, se imenujejo po rimskih in grških bogovih. Tudi njihove lune se imenujejo po bogovih in osebnostih iz klasične mitologije ali po Shakespearovih gledaliških igrah. Asteroide lahko imenujejo po njihovih odkriteljih, po komerkoli ali čemerkoli. O tem odloča Mednarodna astronomska zveza (glej planetno izrazje).
Sprejeti planeti
right
V skladu z vplivom Mednarodne astronomske zveze se v našem Osončju nahaja devet planetov (v naraščajočih razdaljah od Sonca):
# Merkur (☿)
# Venera (♀)
# Zemlja (♁) - ima naravni satelit Luno
# Mars (♂) - dve luni, Deimos in Fobos
# Jupiter (♃) - 63 naravnih satelitov
# Saturn (♄) - 34 naravnih satelitov
# Uran (♅) - 27 satelitov
# Neptun (♆) - 13 satelitov
# Pluton (♇) (njegova tirnica delno leži znotraj Neptunove, nekateri astronomi menijo, da je asteroid) - ima luno Haron
Druga telesa
Nedavno so odkrili majhen planet Sedna, ki kroži okoli Sonca na razdalji 13 milijard km, trikrat dlje kot Pluton. To 1180–2360 km veliko telo so v Nasi začasno imenovali po inuitski boginji morja. Ime planeta je Mednarodna astronomska zveza potrdila jeseni 2004. Premer je še vedno premalo natančno določen, vendar verjamejo, da je nekje med 1/2 in 3/4 Plutonovega.
Drug možni planet je 2004 DW, telo s tirom in maso podobno Plutonovi. Poleg teh dveh teles sta možna še 50000 Kvaoar in 20000 Varuna.
V različnih obdobjih so predpostavljali več domnevnih planetov, kot sta na primer planet X (za Plutonovo tirnico) ali Vulkan (znotraj Merkurjeve tirnice). Astronomi so jih ves čas iskali zaman.
Razvrstitev
Astronomi ločijo med planetoidi kot so asteroidi, kometi in čezneptunska telesa in pravimi planeti.
Planete znotraj Zemljinega Osončja lahko razdelimo v več razredov glede na njihovo sestavo
- zemeljski ali skalnati: so podobni Zemlji — Merkur, Venera, Zemlja, Mars
- jupitrovski ali plinski velikani: sestavljeni večinoma iz plinov — Jupiter, Saturn, Uran, Neptun. Uranovski planeti so podrazred plinskih velikanov z veliko manjšo količino vodika in helija.
- ledeni: včasih dodajo še tretjo vrsto, ki spominja na Pluton in kjer je planet zgrajen večinoma iz ledu. V ta razred uvrščamo tudi ledene satelite zunanjih planetov Osončja kot je na primer Titan.
Osem skalnatih in plinskih planetov ter Pluton v splošnem priznavajo kot prave planete. Nekateri verjamejo, da bi morali imeti Pluton za asteroid in največji čezneptunski objekt v Kuiperjevem pasu. Mike Brown, odkritelj Sedne, iz Tehnološkega inštituta Kalifornije (Caltech) smatra za planet vsako telo v Osončju, katerega masa je večja od celotne mase teles v podobni tirnici. Na ta način niti Pluton niti Sedna nista prava planeta.
Zemljo in njeno Luno lahko obravnavamo kot dvojni planet, saj je Luna skoraj enake velikosti kot Merkur.
Planeti zunaj Osončja
Skoraj vsi izvenosončni planeti, ki so jih odkrili do sedaj, imajo mase skoraj enake ali večje od mas plinskih velikanov Osončja. Edine izjeme so trije planeti, ki krožijo okoli izgorele zvezde ali ostanka supernove - pulzarja. Njihova velikost je podobna zemeljskim planetom. Izjema je tudi planet, ki kroži okoli zvezde, podobne Soncu, μ Oltarja (μ Ara) z maso približno 14 Zemljinih.
Seveda pa nikakor ni jasno, ali predstavljajo isti razred plinskih velikanov našega Osončja, ali so predstavniki popolnoma različnega razreda, ki ga ne poznamo. Nekateri novoodkriti planeti krožijo zelo blizu glavne zvezde, včasih v dokaj izsrednih tirnicah, kar je pomembno, saj zato od zvezde prejmejo veliko več sevanja.
Ameriška vesoljska uprava NASA razvija program umetnega satelita Iskalca zemeljskega planeta (TPF), ki bo zmožen odkrivanja planetov z masami, primerljivimi z zemeljskimi planeti. Frekvenca pojavljanja teh planetov je ena od spremenljivk v Drakeovi enačbi za ocenitev števila zunajzemeljskih civilizacij v naši Galaksiji.
Medzvezdni planeti so domnevni samostojni planeti v medzvezdnem prostoru in niso gravitacijsko vezani na nobeno osončje. Ne poznamo še nobenega, vendar je zelo verjetno, da obstajajo.
Glej tudi
- vzvratno gibanje -
- domnevni planet -
- zemeljski planet -
- protoplanet, planetezimal -
- planeti v znanstveni fantastiki -
- ubijalec planeta -
- nebo nad drugimi planeti
Zunanje povezave
- v angleščini:
- [http://physics.hallym.ac.kr/education/oregon/imamura/121/oct6/planet.html Planetna gibanja]
- [http://planetquest.jpl.nasa.gov/ Iskanje planetov pri NASA]
- [http://www.ciw.edu/IAU/div3/wgesp/definition.html Delovna definicija »planeta«], IAU WGESP -- spodnja meja je stvar dogovora, februar 2003
- Dan Greenova stran o [http://cfa-www.harvard.edu/cfa/ps/icq/ICQPluto.html razvrstitvi planetov]
- [http://www.spacedaily.com/news/outerplanets-04b.html Težnost prevlada: Narava in pomen planetne soseščine (Gravity Rules: The Nature and Meaning of Planethood)]; S. Alan Stern; March 22, 2004
Kategorija:Astronomija
Kategorija:Nebesna telesa
Kategorija:Planetologija
-
als:Planet
ja:惑星
ko:행성
ms:Planet
simple:Planet
th:ดาวเคราะห์
zh-min-nan:He̍k-chheⁿ
OsončjeOsónčje ali tudi Sónčev sestàv/sistém je planetni sistem, kjer je glavna in edina zvezda naše Sonce in planet Zemlja, ki kroži okoli njega.
Telesa v Osončju
Naše Osončje sestavlja devet planetov ki krožijo okrog zvezde imenovane Sonce. Večina planetov ima tudi naravne satelite. Zemlja ima sicer samo enega (Luno), drugi planeti imajo dva(Mars) ali celo več. V Osončju se nahajajo tudi druga telesa kot so kometi, meteoriti in druge manjše grude skal ter medzvezdni prah.
Lega in tirnica Osončja
Odkritja in raziskovanja v Osončju
Osončje in drugi planetni sistemi
Lastnosti glavnih planetov
Lastnosti manjših teles
Kategorija:Astronomija
Kategorija:Planetologija
-
ja:太陽系
ko:태양계
ms:Sistem suria
nb:Solsystem
simple:Solar system
th:ระบบสุริยะ
Vojna"Vôjna je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti), gibanja, države in združenja držav, kontinuirano in organizirano na vseh straneh borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije."
: Anton Bebler...
Ostale definicije vojne
- "... tekmovanje ob uporabi sile."
- : M.T. Cicero
- "... stanje tekmovanja med državama ob uporabi sile."
- : Hugo Grotius
- "... množično pobijanje."
- : Lewis Richardson
- "... nasilni dotik dveh posebnih, toda podobnih teles."
- : Quincy Wright
- "Sodobna vojna je pravno stanje, ki enako omogoča dvem ali več skupinam voditi spopade ob uporabi sile."
- : Quincy Wright, 1942
- "Sodobna vojna je pravno stanje in oblika spopada, v katerem se izraža visoka stopnja pravne enakosti, sovraštva in nasilja v odnosih med organiziranimi človeškimi skupnostmi."
- : Quincy Wright, 1965
- "... seštevek prisilnih ukrepov, s katerimi vsaka vojskujoča se stran skuša drugo podrediti svoji volji."
- : Louis Renault
- "... oborožen spopad med državama za doseganje politične premoči ter s pomočjo sredstev, ki jih dovoljuje mednarodno pravo."
- : Smilja Avramov
- "... spopad kultur oblikovanih kot neodvisna plemena ali narodi."
- : Bronislav Malinovski
- "... kompleksni in intenzivni družbeni spopad, ki ga povzročajo razredna, gospodarska in politična protislovja, in s katerim ob množični uporabi oboroženega boja, skušajo razredi, države, narodi, uresničiti svoje gospodarske in politične smotre. Temeljna vsebina vojne je oboroženi spopad."
- : Vojna enciklopedija, 1975
- "... oborožen in krvav boj med organiziranimi človeškimi skupnostmi, ki ima lastnosti medotičnosti, organiziranosti, omejenosti v prostoru in času ter surovosti."
- : Gaston Bouthoul
- "... večji oborožen spopad, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
:
- v njo je vpletena več kot ena država
:
- prostorsko obsega več kot eno prestolnico ali eno pokrajino (več subjektov)
:
- traja več kot 1 leto
:
- povzročitev več kot 1000 mrtvih
:
- ima pomembne notranje politične posledice (sprememba režima) ali zunajpolitične posledice (aneksija, odcepitev, neodvisnost,…)."
: Gaston Bouthoul
- "... mednarodni (meddržavni) oborožen spopad, ki se ga udeleži najmanj ena neodvisna država – članica mednarodne skupnosti, in ki povzroči najmanj tisoč mrtvih."
- : David Singer
- "... oborožen spopad, ki hkrati zadovoljuje naslednja merila:
:
- vsaj na eni strani se vojskujejo regularne oborožene sile države ali vlade
:
- na obeh straneh je prisoten oborožen boj
:
- oboroženi spopad regularnih in/ali partizanskih enot potekajo načrtovano
: Istvan Kende
Delitev vojn
po uporabljenih sredstvih
- Konvencionalna vojna
- Totalna vojna
- Jedrska vojna
po vzroku
- Pravična vojna
- Obrambna vojna
- Verska vojna
- Napadalna vojna
- Osamosvojitvena vojna
- Državljanska vojna
- Vojna proti terorizmu
glede na obseg
- Lokalna vojna
- Meddržavna vojna
- Regionalna vojna
- Svetovna vojna
po značilnostih
- Konvencionalna vojna
- Bliskovita vojna
- Sedeča vojna
- Hladna vojna
Glej tudi
- vojaška operacija
- obramboslovje
- polemologija
- vojna zgodovina
- seznam vojn
- Slovenska osamosvojitvena vojna
Kategorija:Vojaška terminologija
-
ja:戦争
ms:Peperangan
simple:War
Grška mitologijaGŕška mitologíja je mitologija iz časa antične Grčije. Proučevalci grške mitologije so se imenovali mitografi.
Bogovi
Afrodita - Amfitrita - Apolon - Ares - Ariadna - Artemida - Asklepij - Ate - Atena - Demetra - Dioniz - Eol - Eos - Erinije - Erida - Eros - Gea - Had - Heba - Hefajst - Helios - Hera - Hermes - Hore - Irene - Kronos - Mojre - Nemeza - Nike - Nimfa - Okean - Pan - Perzefona - Pozejdon - Priap - Rea - Selena - Tanatos - Temida - Tihe - Uran (mitologija) - Zevs -
Junaki
Ahil - Belerofont - Herkul - Odisej - Tezej - Perzej - Jazon
Kralji
Amfitrion - Atrej - Avgij - Sizif - Tantal -
Kraji in predmeti
Aheron - Had - Olimp - Tartar -
Pošasti
Argos - giganti - gorgone - harpije - Hidra - Himera - Karibda - Kerber - kentavri - kiklopi - Ladon - Lamija - Minotaver - Scila - Sfinga - Tifon -
Druge osebe
Amfion - Andromeda (mitologija) - Antej - Antropos - Muza - Nimfa - titani -
Živali
Amalteja -
Glej tudi
- Družinsko drevo grških bogov
- Ferekid
-
Kategorija:Antična Grčija
ja:ギリシア神話
ko:그리스 신화
Barve
Bárva je občutek, ki (pri ljudeh) izhaja iz zmožnosti očesa za ločevanje treh različnih filtriranih slik. Na zaznavanje barve vplivajo dolgotrajni pojavi (vzgoja) opazovalca in tudi kratkotrajni kot so bližnje barve. Izraz barva označuje tudi lastnost svetlobnih virov, ki jih lahko oko zaznava.
Barva igralnih kart je lahko karo, srce, pik ali križ.
Fizika barve
Elektromagnetno valovanje je mešanica valovanj različnih valovnih dolžin in jakosti. Kadar je to valovanje znotraj obsega človeške vidljivosti (približno med 380 nm in 740 nm), se imenuje svetloba. Svetlobni spekter beleži jakost vsake valovne dolžine. Celotni spekter prihajajočega valovanja od telesa določa njegov videz, vključno z zaznano barvo. Kot bomo videli, obstaja več spektrov kot je barvnih vtisov. Pravzaprav lahko določimo barvo kot razred spektrov, ki povzroča isti barvni vtis. Takšna določitev je različna med različnimi vrstami ali celo med posamezniki.
Površino, ki razpršeno odbija vse valovne dolžine enako, vidimo belo. Temna črna površina absorbira vse valovne dolžine in ne odbija. Pri zrcalu je drugače. Zrcalo tudi odbija vse valovne dolžine enako, vendar ga ne vidimo belo. Svetla črna telesa tudi odbijajo.
Besedo spekter je leta 1666 uvedel Isaac Newton iz latinske besede za sliko. Znani mavrični spekter vsebuje vse tiste barve, ki se ujemajo z vidno svetlobo ene valovne dolžine. Te barve so enobarvne (monokromatske).
Frekvence so približne in so dane v terahertzih (THz). Valovne dolžine, ki veljajo za vakuum, so dane v nanometrih (nm). Na razpolago je seznam podobnih velikosti drugih teles in razdalj.
Barve vidnega svetlobnega spektra.
Delitev barv
- primarne barve - rdeča, rumena, modra
- sekundarne barve - barve, ki so sestavljene iz dveh primarnih (npr: oranžna)
- tople barve - rdeče, oranžne, rumene, rjave
- mrzle barve - modre, zelene, škrlatne
- nevtralne barve - bele, rjave, bež
- močne barve - intezivne barve, ki niso razrečene s črno, belo ali komplementarno barvo
- blede barve - manj intezivne barve zaradi mešanja z belo, črno ali komplementarno barvo
Glej tudi
- Sončev spekter
- seznam barv
- barvna slepota
- odbojnost (albedo)
- barvni krog
- komplementarne barve
- kontrastne barve
- senca
- odtenek
Kategorija:Optika
Kategorija:Fiziologija
Kategorija:Vid
-
ja:色
ko:색
simple:Color
Zemeljski planetZèmeljski planét je planet, ki ima trdno površino, tako kot Zemlja. Površina se v glavnem sestoji iz silikatnih skal. Zemeljski planeti se bistveno razlikujejo od plinskih velikanov, kateri nujno nimajo trdne površine in so sestavljeni večinoma iz vodika, helija in vode v različnih fizikalnih stanjih. Zemeljski planeti imajo v grobem enako zgradbo: središčno kovinsko jedro, večinoma iz železa, ki ga obkroža silikatni plašč. Zemeljska Luna je podobna vendar nima železnega jedra. Zemeljski planeti imajo kanjone, kraterje, gore in ognjenike.
V Osončju so poleg Zemlje zemeljski planeti še Merkur, Venera in Mars. Nekoč je bilo morda več zemeljskih planetov, vendar jih je večino izvrglo ali pa so bili kako drugače uničeni. Edino en zemeljski planet, Zemlja ima dejavno hidrosfero.
NASA razmišlja o predlaganem projektu sistema daljnogledov z imenom Terrestrial Planet Finder (TPF) (Iskalec zemeljskih planetov), ki bo zmožen zaznati zemeljske planete zunaj našega Osončja v tirih drugih zvezd. Najmanjši izvenosončni planet odkrit do sedaj je Gliese 876 d, ki kroži okoli rdeče pritlikavke z orbitalno periodo 1,94 dneva na razdalji 0,021 astronomske enote, kar je približno desetkratna razdalja Lune od Zemlje. Njegovo maso ocenjujejo na šest do devet Zemeljskih. Ta planet je zelo verjetno zemeljski planet.
Glej tudi
- jupitrovski planet
Kategorija:Planeti
ja:地球型惑星
zh-min-nan:Tē-kiû-hêng he̍k-chheⁿ
Zemlja
Zêmlja je planet, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo in na katerem živimo. Zemlja je tretji planet od Sonca, največji med zemeljskimi planeti Osončja in edino telo, na katerem so pogoji, ki dopuščajo življenje, vsaj kolikor je znano sodobni znanosti. Zemlja ima en naravni satelit Luno in v splošnem verjamemo, da je nastala pred približno 4,5 milijardami leti.
Fizikalne značilnosti
Glavni članek: geofizika
Sestava planeta
- železo 34,6 %
- kisik 29,5 %
- silicij 15,2 %
- magnezij 12,7 %
- nikelj 2,4 %
- žveplo 1,9 %
- titan 0,05 %
Notranjost
- 0-60 km -- litosfera
- 0-30/35 km -- zemeljska skorja
- 30/35-2900 km -- zemeljski plašč
- 100-700 km -- astenosfera
- 2900-5100 km -- zunanje jedro
- 5100-~6375 km -- notranje jedro
Jedro
Povprečna gostota Zemlje je 5,515 kg/m³, kar pomeni, da je najbolj gost planet v našem sončnem sistemu. Jedro je sestavljeno iz kovin, kot so železo (80%), silicij in nikelj.
Zemeljski plašč
Zemeljska skorja
Biosfera
Ozračje
Glavi članek: Ozračje
Hidrosfera
Zemlja v Osončju
Luna
Geografija
Glavni članek: geografija
Celine, Oceani
Podnebje
Glavni članek: podnebni model
Površje
Naravni viri
Glavni članek: naravni viri
Raba tal
Naravne ujme
Okolje - trenutno dejansko stanje
Glavni članek: varstvo narave
Poseljenost
Glej tudi: naseljevanje vesolja.
Starostna sestava:
- 0-14 let: 1.818.803.078 (29,92 %)
- moški: 932.832.913 (15,35 %)
- ženske: 885.970.165 (14,57 %)
- 15-64 let: 3.840.881.326 (63,19 %)
- moški: 1.942.402.264 (31,95 %)
- ženske: 1.898.479.062 (31,23 %)
- 65 let in čez: 419.090.130 (6,89 %)
- moški: 184,072,470 (3.03 %)
- ženske: 235.017.660 (3,87 %) (ocena 2000)
Stopnja rasti prebivalstva:
1,3 % (ocena 2000)
Stopnja rojevanja:
22 rojstev/1.000 prebivalcev (ocena 2000)
Stopnja smrtnosti:
9 smrti/1.000 prebivalecev (ocena 2000)
Razmerje spolov: [moški/ženske]
- pri rojstvu: 1,05
- pod 15. leti: 1,05
- 15-64 let: 1,02
- 65 let in čez: 0,78
- celotno prebivalstvo: 1,01 (ocena 2000)
Splošna mednarodna organizacija so Združeni narodi.
Glej tudi
- Pravni sistem: mednarodno pravo
- Ekonomija: svetovno gospodarstvo
- Zgodovina: zgodovina sveta
- potres
- zemeljsko magnetno polje
- ekvatorska izboklina
- Zemlja v leposlovju
- Starost Zemlje
Viri
- Neil F. Comins (2001), Odkrivanje bistvenega vesolja (Discovering the Essential Universe) (Druga izdaja).
Kategorija:Planeti Osončja
-
ja:地球
ko:지구
ms:Bumi
simple:Earth
th:โลก
zh-min-nan:Tē-kiû
Naravni satelit.]]
Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta. Tipičen predstavnik je Zemljin naravni satelit Luna. V Osončju je vsaj 140 naravnih satelitov. Veliko jih kroži tudi okoli izvenosončnih planetov v sistemih drugih zvezd. Po navadi imajo večji plinski velikani več naravnih satelitov. Merkur in Venera jih nimata, Mars ima dva majhna in Pluton večjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.
Izvor
Večina naravnih satelitov je verjetno nastala iz istega sesedajočega področja protoplanetnega diska. Obstaja več izjem in različič tega standardnega modela nastanka naravnih satelitov, ki jih teoretično obravnavajo. Nekaj naravnih satelitov je morda ujetih tujih teles, kosov večjih naravnih satelitov, ki so preostali od velikih trkov. V primeru Zemljine Lune je to planet sam, kateremu je velik trk v tirnico odtrgal njegov del. Ker poznamo večino naravnih satelitov le prek oddaljenih opazovanj z daljnogledi in prek spoznanj in podatkov medplanetarnih vesoljskih sond, je večina teorij o njih še vedno nezanesljivih.
Fizikalne značilnosti
Naravni sateliti v Osončju
Glej tudi
- Jupitrovi naravni sateliti
- Saturnovi naravni sateliti
- Uranovi naravni sateliti
- Neptunovi naravni sateliti
Kategorija:Nebesna telesa
-
ja:衛星
ko:위성
th:ดาวบริวาร
Fobos (luna): Za druge pomene glejte Fobos (razločitev).
Fóbos (grško Φόβος: Fóbos - strah) je eden od dveh Marsovih naravnih satelitov in je večji od Deimosa. Njegova tirnica je, za razliko od Deimosove, nestabilna. Grozi mu trk z Marsom. V enem stoletju se mu razdalja do Marsa zmanjša za 9 m.
Kategorija:Marsovi luni
ja:フォボス (衛星)
AsteroidAsteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca. Asteroid je vrsta malega planeta (oziroma planetoida). Asteroidi so veliko manjši od planetov. Za večino asteroidov verjamemo, da so ostanki protoplanetnega diska, ki se pri nastanku Osončja niso razvili, oziroma vključili v planete. Nekateri asteroidi imajo tudi lune. Večina asteroidov se nahaja znotraj asteroidnega pasu z eliptičnimi tirnicami med Marsom in Jupitrom.
Poimenovanje in določitev
Besedo »asteroid«, ki pomeni kot zvezda (grško asteroeides, aster - zvezda + eidos - oblika, lik), je leta 1802 skoval sir William Herschel, kmalu potem, ko je Olbers odkril drugi asteroid Palas. Isti izraz je hotel uporabiti tudi za majhne naravne satelite planetov velikanov. Prvi znanstveni članek, ki je uporabil besedo, je bil Ermanov iz leta 1840.
Natančno poimenovanje asteroidov ni opredeljeno. Delovna določitev je, da je premer asteroidov večji od 50 m, in s tem jih ločimo od meteoroidov, ki so po navadi velikosti večje skale ali manjši. Razlikujemo jih tudi zaradi tega, ker so asteroidi dovolj veliki, da lahko neovirano prečkajo Zemljino ozračje in naredijo ogromno škodo, medtem ko manjši meteoroidi razpadejo visoko v ozračju.
Zaradi tega bi bilo najboljše uporabljati izraz »asteroid« za telesa v Osončju, ki so večji od meteoroidov, manjši od planetov in, ki jih sestavljajo kamnine in ne led.
Za še bolj natančen opis teles v našem Osončju glej Osončje in za telesa, manjša od planetov, ki vključujejo asteroide, glej mali planet.
Včasih uporabljajo izraz umetni asteroid za objekte, ki jih je izdelal človek in so končala na tiru okoli Sonca. Takšen primer je Mariner 4.
Zemljino Osončje
V Zemljinem Osončju so odkrili na tisoče asteroidov. Do 28. oktobra 2004 so dovolj natančno izračunali 96.154 tirnic »majhnih planetov«, da bi jih lahko tudi uradno imenovali. Uradno so jih do sedaj imenovali 11.887. Trenutna ocena za celotno število asteroidov v Osončju je nekaj milijonov. Največji asteroid je Ceres, ki je bil tudi najprej odkrit. Njegov premer je od 900 do 1000 km. Druga dva velika asteroida sta Palas in Vesta s premeroma okoli 500 km.
Razvrstitev asteroidov
Asteroide po navadi razvrščajo v skupine na podlagi lastnosti tirnic in na podlagi podrobnosti spektra sončne svetlobe, ki jo odbijajo.
Skupine in družine tirnic
Asteroide razdelimo v skupine in družine na podlagi lastnosti njihovih tirnic. Običajno imenujejo skupino asteroidov po prvemu članu te skupine, ki ga odkrijejo. Skupine so relativno proste dinamične povezave, družine pa so bolj »tesno« povezane in izhajajo od razpada velikega starševskega asteroida daleč v preteklosti.
Za popoln seznam znanih skupin in družin asteroidov glej mali planet.
Spektralna razvrstitev
Leta 1975 so Clark R. Chapman, David Morrison in Ben Zellner razvili taksonomski sistem asteroidov na podlagi barve, odbojnosti in spektralne oblike. Te lastnosti odgovarjajo sestavi snovi na površinah asteroidov. Izvirno so razvrstili le tri tipe asteroidov:
- asteroidi tipa C - karbonatni, 75 % znanih asteroidov
- asteroidi tipa S - silikatni, 17 % znanih asteroidov
- asteroidi tipa M - kovinski, večina preostalih asteroidov.
Ta seznam so od tedaj razširili še na druge tipe asteroidov. Število tipov z raziskovanjem asteroidov narašča. Za popoln seznam glej seznam asteroidnih tipov.
Razmerje znanih asteroidov, ki pade v različne spektralne tipe, nujno ne odslikava razmerja vseh asteroidov tega tipa. Nekatere tipe je lažje zaznati od drugih.
Problemi s spektralno razvrstitvijo
Izvirno so spektralne določitve temeljile na podlagi sestave asteroidov:
- C - karbonatni
- S - silikatni
- M - kovinski
To je vodilo v veliko zmedo, čeprav asteroidni tip sam ne nakazuje njegovo sestavo. Medtem ko bodo asteroidi z različnimi spektralnimi razvrstitvami po vsej verjetnosti sestavljeni iz različne snovi, pa ni rečeno, da bodo asteroidi znotraj istega taksonomskega razreda sestavljeni iz iste snovi. Znanstveniki se niso mogli sporazumeti glede novega taksonomskega sistema za asteroide in zaradi tega je določitev spektralne razvrstitve zastala.
Odkrivanje asteroidov
Zgodovinski postopki odkrivanj
V zadnjih dveh stoletjih so se postopki odkrivanj asteroidov zelo izboljšali.
V zadnjih letih 18. stoletja je baron Franz Xaver von Zach sestavil skupino 24. astronomov, ki naj bi iskala »manjkajoči planet«. Ta se naj bi po Titius-Bodejevem zakonu nahajal na razdalji okoli 2,8 a.e. od Sonca. Na njihovo odločitev je delno vplivalo Herschlovo odkritje planeta Uran leta 1781 na razdalji, ki ga je »predvidel« zakon. Za to nalogo so morali pripraviti na roko narisane nebesne karte za vse zvezde v pasu zodiaka vse do dogovorjene meje vidnosti. V naslednjih nočeh so nebo ponovno kartirali in na ta način naj bi odkrili katerokoli gibajoče telo. Pričakovano gibanje manjkajočega planeta je bilo okoli 30 ločnih sekund na uro, kar so opazovalci že znali zaznati.
Prvi asteroid Ceres ni odkril član te skupine in še to bolj po nesreči leta 1801. V nekaj letih so odkrili še tri druge, Palasa in Juna, ter leta 1807 še Vesto. V naslednjih osmih letih brezplodnega iskanja je večina astronomov menila, da asteroidov ni več in je prenehala z iskanji.
Karl Ludwig Hencke je vztrajal in leta 1830 začel spet iskati asteroide. Petnajst let kasneje je odkril Astrejo, prvi novi asteroid v 38. letih. V manj kot dveh letih je odkril še Hebo. Po tem so drugi astronomi začeli z iskanjem in skoraj vsako leto so odkrili nov asteroid, razen v času vojne leta 1945. Najbolj znani astronomi, ki so v tej začetni dobi odkrivali asteroide so bili John Russel Hind, Annibale de Gasparis, Karl Theodor Robert Luther, Hermann Mayer Salomon Goldschmidt, Jean Chacornac, James Ferguson, Norman Robert Pogson, Ernst Wilhelm Leberecht Tempel, James Craig Watson, Christian Heinrich Friedrich Peters, Alphonse Louis Nicolas Borrelly, Johann Palisa, Paul in Prosper Henry ter Auguste Honoré Charlois.
Leta 1891 je Max Wolf za odkrivanje asteroidov uvedel astrofotografijo. Asteroidi so bili na močno osvetljenih fotografskih ploščah kratke črte. To je zelo povečalo odstotek odkrivanja v primeri s prejšnjimi optičnimi postopki. Wolf sam je odkril 248 asteroidov, najprej istega leta 323. asteroid Brucio. Stoletje kasneje so odkrili, oštevilčili in imenovali le nekaj tisoč asteroidov. Vedelo se je, da jih je veliko več, vendar se večina astronomov ni utrujala z njimi. Imenovali so jih »zajedavci neba«.
Sodobni postopki odkrivanj
Do leta 1998 so asteroide odkrivali s postopki v štirih korakih. Najprej so z daljnogledom s širokim poljem fotografirali predel neba. Pari fotografij so si po navadi sledili vsako uro. Večkratne pare so lahko slikali v večih dnevih. V drugem koraku, so pod stereoskopom pregledali oba filma. Vsako telo v tirnici okoli Sonca se bi med dvema paroma filmov malo premaknilo. Pod stereoskopom bi slika telesa plavala nekoliko nad zvezdnim ozadjem. Ko so gibajoče telo zaznali, so v tretjem koraku z digitalnim mikroskopom natančno izmerili njegovo lego. Lego so določili glede na znane lege zvezd.
Ti trije koraki še niso bili odkritje asteroida. Opazovalec je odkril le navidezno sliko telesa, ki je dobila začasno oznako. V zadnjem koraku odkritja je opazovalec poslal lege in čas opazovanj Brianu Marsdenu, vodji Središča za male planete (MPC). Marsden je s pomočjo računalniških programov izračunal ali se navidezna slika telesa prilega drugim slikam in tirnici. Če se je slika ujemala, so opazovalca proglasili za odkritelja. Ko so telo oštevilčili, je lahko določil tudi ime, kar je potrdila še Mednarodna astronomska zveza (IAU).
Imenovanje odkritih asteroidov
Ko asteroidu potrdijo tirnico, ga oštevilčijo, kasneje pa dobi morda še ime. Na primer 1 Ceres. Prvi asteroidi se imenujejo po likih iz grško-rimske mitologije. Teh imen je kmalu zmanjkalo in začeli so uporabljati še druga. Imena znanih osebnosti, imena njihovih žena in celo imena likov iz televizije. Nenapisana tradicija rabe le ženskih imen je trajala do poimenovanja asteroida 334 Chicago. Celo tedaj so se na seznamu pojavljala nenavadna ženska imena.
Nekatere skupine imajo imena z občo temo. Na primer Kentavri, asteroidi, ki krožijo med Saturnom in Neptunom, se vsi imenujejo po legendarnih kentavrih. Trojanci se imenujejo po junakih iz trojanske vojne. Za cel seznam glej pomeni asteroidnih imen. Leta 2003 so odkrili nov razred asteroidov, Apohelce. Prvi član te skupine je 2003 CP20. Tirnice teh asteroidov ležijo zmeraj znotraj Zemljine.
Nedavna tehnologija: odkrivanje nevarnih asteroidov
Vedno bolj narašča zanimanje za odkrivanje asteroidov, katerih tirnice se sekajo z Zemljino in, ki bi lahko trčili z našim planetom. (glej asteroide, ki prečkajo Zemljino tirnico). Tri najpomembnejše skupine blizuzemeljskih asteroidov so Apolonci, Amorci in Atonci. Predlagali so več strategij odvrnitve asteroidov.
Blizuzemeljski asteroid 433 Eros je Carl Gustav Witt odkril leta 1898. V 30. letih 20. stoletja so odkrili še več podobnih teles. Med njimi so bili najpomembnejši: 1221 Amor, 1862 Apolon, 2101 Adonis in končno 69230 Hermes, ki je v letu 1937 šel mimo Zemlje na razdalji 0,005 a.e.. Astronomi so se začeli zavedati možnega trka z Zemljo.
Dva dogodka v kasnejših desetletjih sta povečala nivo zaskrbljenosti: vedno večje odobravanje teorije o izginotju dinozavrov Walterja Alvareza zaradi trčenja in opazovanje kometa Shoemaker-Levy 9, ki je leta 1994 trčil v Jupiter. Ameriška vojska je objavila tudi podatke iz svojih vojaških satelitov, namenjenih za odkrivanje jedrskih eksplozij, ki so zaznali stotine trkov teles v zgornjih delih ozračja z velikostjo od 1 do deset metrov.
Raziskovanje asteroidov
Asteroidi v leposlovju in filmu
Glej tudi
Zunanje povezave
(Pregled asteroidov) | Prvi asteroid | ...
-
Kategorija:Mali planeti
ja:小惑星
ko:소행성
ms:Asteroid
simple:Asteroid
th:ดาวเคราะห์น้อย
Kategorija:MarsTa kategorija zajema članke, ki se nanašajo na Mars.
Kategorija:Planeti Osončja
ja:Category:火星
ko:분류:화성
Thành phố Việt NamNước Việt Nam hiện nay được chia thành 59 tỉnh và 5 thành phố trực thuộc Trung ương (tương đương cấp tỉnh).
Việt Nam
Hành chính
Theo pháp luật thì các tỉnh Việt Nam được quản lý bởi một Hội đồng nhân dân (HĐND) do dân bầu. Hội đồng nhân dân bầu ra Ủy ban nhân dân (UBND) - đơn vị hành pháp của chính quyền tỉnh. Bộ máy như vậy đơn giản hơn nhưng cũng tương ứng với cấu trúc chính quyền trung ương. Các chính quyền tỉnh trực thuộc vào Chính phủ.
Hội đồng nhân dân
Mỗi hội đồng nhân dân có Thường trực Hội đồng nhân dân gồm có Chủ tịch Hội đồng và các người được ủy quyền được chọn trong những đại biểu trong Hội đồng nhân dân. Thường trực có nhiều nhiệm vụ, trong đó có việc đại diện Hội đồng khi không có kỳ họp. Hội đồng có một số ban có những nhiệm vụ chuyên biệt. Mỗi tỉnh đều có một Ban Kinh tế và Ngân sách, một Ban Văn hóa Xã hội và một Ban Pháp chế. Nếu một tỉnh có thành phần thiểu số không phải người Việt đông thì thường tỉnh đó cũng có một Ban Dân tộc.
Người dân được quyền bầu trong các cuộc bầu cử Hội đồng nhân dân khi được 18 tuổi, và được quyền ra ứng cử khi đủ 21 tuổi. Để ứng cử, một ứng cử viên phải tự đề cử mình hay được Mặt trận tổ quốc chọn. Những ứng cử viên được bầu tại các hội nghị hiệp thương do Mặt trận tổ quốc tổ chức. Những người tham dự hội nghị quyết định các ứng cử viên có đủ tiêu chuẩn theo Luật Tổ chức Hội đồng nhân dân và Uỷ ban nhân dân hay không bằng cách giơ tay biểu quyết hay bầu bí mật. Các ứng cử viên không được hội nghị tín nhiệm sẽ không được đưa vào danh sách ứng cử.
Số ứng cử viên được bầu cho mỗi huyện là từ một đến ba. Số ứng cử viên cho mỗi huyện phải nhiều hơn số ghế được bầu.
Ủy ban nhân dân
Ủy ban nhân dân, như đã nói trên, là đơn vị hành pháp của chính quyền tỉnh, có nhiệm vụ định đoạt và thi hành các chính sách. Ủy ban được xem như là một nội các. Ủy ban nhân dân có một chủ tịch và ít nhất hai phó chủ tịch, và có từ 9 đến 11 ủy viên. Chủ tịch Ủy ban nhân dân phải là thành viên của Hội đồng nhân dân, do HĐND bầu và Thủ tướng Chính phủ chuẩn y. Các thành viên khác của Ủy ban nhân dân không nhất thiết phải là thành viên của HĐND. Chủ tịch Ủy ban nhân dân chịu trách nhiệm và báo cáo định kỳ trước HĐND và Thủ tướng Chính phủ về các hoạt động kinh tế-xã hội trong phạm vi tỉnh.
Danh sách và thống kê
Đơn vị tỉnh thành đông dân nhất là Thành phố Hồ Chí Minh, một trong 5 thành phố trực thuộc Trung ương. Thành phố Hồ Chí Minh có trên năm triệu người trong ranh giới chính thức. Đơn vị đông dân thứ nhì là tỉnh đông dân nhất, tỉnh Thanh Hóa, với trên ba triệu rưỡi người. Tỉnh ít dân nhất là tỉnh Lai Châu, một tỉnh tại khu vực rừng núi ở vùng tây bắc.
Tính theo diện tích, tỉnh lớn nhất là tỉnh Nghệ An, trải dài từ thành phố Vinh đến thung lũng sông Cả. Tỉnh nhỏ nhất là tỉnh Bắc Ninh, nằm tại đồng bằng sông Hồng đông người.
Liên kết ngoài
- [http://www.vietnamnet.vn/thoisuquochoi/2003/11/38093/ Việc chia tỉnh]
Việt Nam
Thể loại:Việt Nam
hotels Vienna sluby praca Varsavia appartamenti narty we francji
|
|
|
| :: RELATED NEWS :: |
David Welch
David Welch is the Assistant Secretary of State for Near Eastern Affairs and served from 2001 to 2005 as the U.S. Ambassador to Egypt. Welch is a Phi Beta Kappa graduate of the Edmund A. Walsh School of Foreign Service of Georgetown University, studied at the Yogi Berra, who, besides being a baseball player, was also famous for fracturing the English language in provocative, interesting ways. Similar phrases, spoken by other people, are also sometimes called "Yogiisms". Many Yogiisms are oxymora.
Examples
:It ain't over till it's over.
This quotation is undoubtedly the best-known Yogiism. However, what he really said was You're never out of it 'til you're out o
|
|
|
Ante Jazic
Ante Jazic (born in February 26, 1976 in Bedford, Nova Scotia, Canada) is the highest-level professional soccer player ever to come from Nova Scotia. A Canadian national team member, Jazic has played for a number of top clubs in Europe du
|
Louis-Joseph de Montcalm-Grozon, Marquis de Montcalm
:Montcalm redirects here. For the riding, please see Montcalm (electoral district)
Montcalm (electoral district)
Montcalm (electoral district). Wood engraving by Alfred Bobbett after a painting of Felix Octavius Carr Darley. Published between 1870 and 1880.]]
Louis-Joseph, Marquis de Montcalm (. This page is no longer live. Further comments should be made on the article's talk page rather than here so that this page is preserved as an historic record.
The result of the debate was delete. Smoddy (
|
Józef Pinior
Józef Pinior (born on 9 March 1955 in Rybnik)
is a Polish politician and
Member of the European Parliament for the DS & OP with the
|
|
