:: wikimiki.org ::

Mohsova Trdotna Lestvica

Mohsova trdotna lestvica

Mohsovo trdòtno léstvico [mósovo ~ ~] je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi. Sestavil jo je s pomočjo vrste razpoložljivih mineralov, od katerih vsak poznejši razi prejšnjega. Lestvica ni niti linearna niti logaritmična, njene vrednosti pa so brezrazsežna števila. Na primer korund je dvakrat bolj trd kot topaz, diamant pa je skoraj štirikrat bolj trd kot korund. Absolutna trdota mineralov se meri s sklerometrom. Ena od enot za trdoto v spodnji tabeli je trdota po Vickersu (HV). V preskusu trdote HV v površino preizkušane snovi vtisnemo diamantno konico v obliki piramide (s kotom 136°) s poljubno pritisno silo, ki zavzema vnaprej določene vrednosti (10, 25, 30, 50, 100, 200, 300, 500 in 1000 N). HV se izračunava iz pritisne sile in ploščine vtisnjenega plašča piramide.
- Absolutna trdota nam pove, koliko je mineral bolj trd od drugega (Diamant je 4 krat bolj trd od korunda in 1600 krat bolj trd od lojevca). Z mnemotehnično metodo si študentje geologije za učenje tabele na pamet pomagajo s stavkom: »The Girls Can Flirt And Other Queer Things Can Do« (»Deklice lahko flirtajo in druge nenavadne stvari lahko počno«), kjer začetne črke besed označujejo začetne črke angleških imen [http://en.wikipedia.org/wiki/Mohs_scale_of_mineral_hardness] mineralov. V slovenščini pa bi skovali nekaj takega »le sanjaj kakor fakinka ampak odslej kuhaj tu kar doma«. Tabelo so dopolnili z dodatnimi snovmi med nivoji.

Glej tudi

- trdota po Brinellu,
- trdota po Rockwellu,
- trdota po Shoru Zunanje povezave:http://www.calce.umd.edu/general/Facilities/Hardness_ad_.htm Kategorija:Geologija Kategorija:Mineralogija ja:モース硬度

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okoli Sonca. V astronomiji je določeno več vrst let:
- siderično leto (ali zvezdno leto): dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Povprečna dolžina sideričnega leta je: :: 365,256363051 dni za epoho J2000 (1. januar 2000, 12^h zemeljski čas).
- tropsko leto
- anomalistično leto
- ekliptično leto
- julijansko leto
- Gaussovo leto traja 365,2568983 in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še natančneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenemu tiru imel obhodni čas natanko 1 Gaussovega leta.
- Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je: :: B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189
- leto sveta (Anno mundi)

Glej tudi

- koledarsko leto, proračunsko leto, prestopno leto, Sončevo leto. Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote Kategorija:Koledarji ja:年 ms:Tahun simple:Year zh-min-nan:Nî

1812

Stoletja: 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje Desetletja: 1760. 1770. 1780. 1790. 1800. - 1810. - 1820. 1830. 1840. 1850. 1860. Leta: 1807 1808 1809 1810 1811 - 1812 - 1813 1814 1815 1816 1817 ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 9. junij - Johann Gottfried Galle, nemški astronom († 1910) Smrti
- 24. februar - Etienne-Louis Malus, francoski častnik, inženir, fizik, matematik (
- 1775)
- 11. maj - Spencer Perceval, britanski premier (
- 1762) Glej tudi 0-1812 ko:1812년 ms:1812 simple:1812

Geolog

Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.

Glej tudi

- seznam geologov
- seznam slovenskih geologov Kategorija:Geologija
- Kategorija:Naravoslovci

Friedrich Mohs

Friedrich Mohs, nemški geolog in mineralog,
- 29. januar 1773, Gernrode, Nemčija, † 29. september 1839, Agordo, pri Bellunu, Italija. Mohs je študiral kemijo, matematiko in fiziko. Leta 1801 se je preselil v Avstrijo, kjer je za zasebno zbirko raziskoval minerale. Pri tem je začel razvrščati minerale po njihovih fizikalnih lastnosti, neglede na njihovo kemijsko sestavo, kakor so počeli do tedaj. Leta 1812 je izdelal lestvico za trdoto mineralov, ki se uporablja še danes kot Mohsova trdotna lestvica. Leta 1812 je postal profesor v Gradcu, leta 1818 profesor v Freibergu na Saškem in leta 1826 profesor na Dunaju. Mohs je umrl med izletom po Italiji. Mohs, Friedrich Mohs, Friedrich Mohs, Friedrich Mohs, Friedrich

Trdota

Trdôta v znanosti o materialih pomeni lastnost trdne snovi, da se upira stalni deformaciji (obrabi). Ločimo različne trdotne lestvice:
- trdota po Vickersu, oznaka HV
- trdota po Rockwellu, oznaki HRc in HRb
- trdota po Brinellu, oznaka HB
- trdota po Shoru, oznaka HS
- Mohsova trdotna lestvica Kategorija:Mineralogija Kategorija:Strojništvo Kategorija:Metalurgija ja:硬さ

Linearna funkcija

Línearna fúnkcija je realna funkcija oblike f(x) = ax + b. Graf te funkcije je v ravninskem kartezičnem koordinatnem sistemu premica. premica Takšne funkcije so afine transformacije in jih zato imenujemo afine funkcije. So linearne transformacije, če in samo če je b = 0. Zgled za linearno funkcijo je pot pri premem enakomernem gibanju v odvisnosti od časa.

Glej tudi

- polinom. Kategorija:Matematične funkcije als:Lineare Funktion ja:一次関数

Trdota po Vickersu

Trdota po Vickersu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi. Uporablja se predvsem v strojništvu in metalurgiji. Oznaka je HV, vrednost pa je brezrazsežno število. Metoda zahteva, da se v površino preizkušanega materiala vtisne diamantna piramida s kotom 136º. Sila obremenitve znaša od 50 do 1200 N. Trdota se izračuna iz sile in površine vtisnjenega plašča piramide po enačbi: :

\mathrm = 0,102  \; ,

kjer je: : HV ... trdota po Vickersu, : F ... sila v N, : A ... površina vtisnjenega plašča piramide v mm². Priporočajo se obremenitve:
- 500 ... 1500 N
- : trdo jeklo
- 100 N
- : cemenitirano jeklo
- 50 N
- : nitrirano jeklo Prednosti metode pred ostalimi sta:
- možnost meritev zelo tankih slojev (na primer po nitriranju)
- zelo mahna poškodba površine

Glej tudi

- trdota po Rockwellu,
- trdota po Brinellu,
- trdota po Shoru,
- Mohsova trdotna lestvica Kategorija:Strojništvo Kategorija:Metalurgija Kategorija:Druge enote

Diamant

Mineral diamant (starogrško αδάμας (adamas) - »neukrotljiv«) je kristalinčna oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (drugi tovrstni modifikaciji sta še grafit in fuleren). Je eden najbolj znanih in najuporabnejših izmed več kot 3.000 znanih mineralov. Diamanti slove po svojih izstopajočih fizikalnih lastnostih, posebno trdnosti (to nakazuje tudi izvor besede) ter visoki razpršilnosti svetlobe. Te in druge lastnosti postavljajo diamant med najuporabnejše minerale v draguljarstvu in v številnih panogah industrije. Večino diamantov izkopljejo iz ognjeniških žil, kamor so jih odložili ognjeniki globokega izvora. Ti so črpali material iz globin, prek 150 km oddaljenih od zemeljskega površja, kjer so bili primerni temperaturni in tlačni pogoji za nastanek diamantov. Večino diamantov danes izkopljejo v osrednji in južni Afriki, pomembna nahajališča pa so tudi v Kanadi, Rusiji, Braziliji in v Avstraliji. Letno jih izkopljejo okrog 130 milijonov karatov (26.000 kg) s skupno vrednostjo blizu 9 milijard USD. Dodatno izdelajo še skoraj štirikrat toliko umetnih diamantov. Privlačnost diamantov kot draguljev je v njihovi trdnosti in optičnih lastnostih. Diamanti, uporabljeni kot dragulji, so rezani, njihove ploskve pa nato zglajene v številne brušene oblike, ki naj bi poudarile njihove dobre lastnosti. Trdota diamantov omogoča, da odlično prenašajo glajenje in se upirajo razenju (diamant lahko razi le drug diamant). To daje izjemen lesk. Razpršitev bele svetlobe v mavrico barv, ki je poznana kot ogenj, je druga osnovna značilnost teh draguljev, ki je bila že tekom zgodovine zelo cenjena. Diamante kot dragulje ocenjujemo po teži (karati), jasnosti, barvi in rezu. Ljudje jih cenimo že približno poltretje tisočletje. Že pred toliko časa so jih v Indiji uporabljali v verskih podobah. Njihova priljubljenost je narasla v 19. stoletju, ko so se pojavili novi načini rezanja, ki so še bolj poudarjali kakovost teh dragih kamnov. Industrijska uporaba diamantov se je v svoji zgodovini, ki prav tako sega daleč v preteklost, povezala z njihovo trdnostjo. Zaradi te lastnosti je diamant najprimernejši material za rezalna in brusilna orodja. Običajno so diamanti nanešeni na rezalne ploskve žag in svedrov, kot brusilno sredstvo pa se uporablja diamantni prah. V razvoju so ali pa že obstajajo tudi druge možnosti uporabe diamantov. Tako se so nekateri modri diamanti - za razliko od večine ostalih, ki so odlični izolatorji - naravni polprevodniki. V industriji uporabljajo diamante, ki so neprimerni za uporabo v draguljarstvu, ali pa so umetno izdelani, kar zniža njihovo ceno in njihovo uporabo naredi gospodarnejšo. Izdelovanje in razpečevanje diamantov je v glavnem v rokah nekaj večjih podjetij. Ti posli potekajo v tradicionalnih središčih za trgovino z njimi (najpomembnejši je Antwerpen v Belgiji). Skupina De Beers, ki ima sedež v južnoafriškem Johannesburgu in v Londonu, je v poslu z diamanti glavna že prek 100 let. Podjetje ima skupaj s podružnicami v lasti rudnike, ki dajo okrog 40% letne proizvodnje diamantov, obenem pa obvladujejo prodajne poti, po katerih letno potuje skoraj dve tretjini vseh diamantov, uporabljenih v draguljarstvu. Ker je skupina De Beers skozi zgodovino razvila postopke z monopolističnimi značilnostmi, denimo strog nadzor nad zalaganjem in domnevno manipuliranje s cenami diamantov, poleg tega pa so jih nekateri afriški revolucionarji prodajali, da bi dobili sredstva za svoje nasilno ravnanje, imajo diamanti delno sporen sloves.

Glej tudi

- dragi kamni
- Mohsova trdotna lestvica
- mineral Kategorija:Minerali Kategorija:Dragi in poldragi kamni ja:ダイヤモンド ms:Berlian simple:Diamond

Sila

:Članek obravnava pojem sile v fiziki. Síla je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor. Veljavna izpeljana enota za silo je newton. Prvi je silo opisal Arhimed, matematično pa jo je podrobno opisal Newton z zakoni gibanja. Celotna sila na točasto telo v določenem trenutku in legi je določena s stopnjo spremembe njegove gibalne količine: :

\textbf = \lim_  \; ,

kjer je m vztrajnostna masa točkastega telesa, v₀ njegova začetna hitrost, v njegova končna hitrost in t čas od začetnega do končnega stanja. Ker je sila kovariantna vektorska količina, jo lahko razstavimo na njene komponente. Vektorska vsota teh komponent je enaka izvorni sili. Masa telesa pomnožena z njegovo hitrostjo določa njegovo gibalno količino G. Zgornje navedbe lahko združimo v: :

\textbf =  \; .

Če F ni konstantna v Δt, potem govorimo o povprečni sili v določenem času. Sila je s sunkom zunanjih sil določena z diferencialno obliko izreka o gibalni količini: :

\textbf =  \; .

Kadar je (

\textbf = 0

), na telo ne deluje nobena zunanja sila, telo tedaj ali miruje, če je že prej mirovalo (

\textbf = 0

), ali pa se giblje enakomerno s konstantno hitrostjo (

\textbf = \hbox

). Mirujoča telesa, katerih vsota vseh zunanjih sil je enaka nič (

\Sigma\textbf_i = 0

), obravnava statika. Mnogim silam je pridruženo polje potencialne energije. Na gravitacijsko silo lahko, na primer, gledamo kot na delovanje gravitacijskega polja v okolici telesa. Takšno skalarno polje potencialne energije je določeno kot polje, katerega gradient je enak negativni vrednosti sile, delujoči v vsaki točki polja: :

\textbf = -\nabla \Phi \; .

V večini razlag mehanike silo po navadi določijo naznačeno v obliki pripadajočih enačb. Nekateri fiziki, filozofi in matematiki, kot so Ernst Mach, Clifford Truesdell in Walter Noll, ne odobravajo takšnega pristopa in si prizadevajo za eksplicitnejšo določitev sile. Del teh problemov je za gravitacijsko silo rešila Einsteinova splošna teorija relativnosti, kjer potencialno polje ni več skalarno.

Enote za merjenje sile

Mednarodni sistem enot predpisuje za silo enoto newton. Druge enote za silo so še dina, kilopond. V inženirski praksi včasih nepravilno še vedno uporabljajo kot enoto za silo tono, namesto na primer dovoljene izpeljane enote SI kN. V tabelah staro enoto kilopond priročno zamenjajo s številčno enako veliko enoto daN. Kategorija:Fizikalne količine Kategorija:Mehanika simple:Force (physics)

Mnemotehnika

Mnemotéhnika je tehnika pomnjenja oziroma zapomnitve. Etimologija besede je povezana z Mnemosyne, ime titana, ki pooseblja spomin v grški mitologiji. Mnemotehnika je lahko besedna, številska ali vizualna. Pomaga nam pri pomnjenju dejstev pa tudi asociacij.

Primeri enostavnih mnemotehnik

Pi

Znan ulomek, 22/7 = 3,14, je soliden približek števila π. Precej boljši približek števila π si zapomnimo takole: zapišimo 11 33 55 in zadnje tri številke delimo s prvimi 355/113 = 3,141592! Obstajajo tudi verzi, ki z dolžino besed nakazujejo π . V angleščini: Now I, even I, would celebrate In rhymes unapt, the great Immortal Syracusan ... May I have a large container of coffee? But I must a while endeavour to reckon right How I want a drink,alcoholic of course,after the heavy lectures involving quantum mechanics Daljši primerek (740 decimalk oz. besed v pesmi) se začne takole: Poe, E.: Near a Raven. Midnights so dreary, tired and weary. Silently pondering volumes extolling all by-now obsolete lore... Pa še slovenski dosežek: Kdo o tebi z glavo razmišlja da spomni števk teh?

Eulerjevo število

Zapišimo število takole: 2.7 1828 1828 45 90 45 23. In sedaj mnemotehnika: 2,7 ste gotovo že poznali; dvakrat se pojavi 1828, ki je rojstna letnica naslednjih znanih ljudi: Jules Verne, Henrik Ibsen, Jean Henri Dunant in Lev Nikolajevič Tolstoj. 45 se pojavi dvakrat, vsota je 90, za povrh pa si zapomnimo še 23.

Lunine mene

Kdaj je prvi in kdaj zadnji krajec? Ob prvem krajcu se Luna Debeli, ob zadnjem pa Crkuje, črki spominjata na obliko Lune.

Razredi zvezd

Angleško govoreči študentje astronomije dobro poznajo stavek, s katerim si lahko pomagajo pri navedbah različnih spektralnih razredov zvezd: :: Oh Be A Fine Girl Kiss Me Right Now. Na koncu dodajo še S za Smash. :zvezd] :zvezd]

Število dni v mesecu

Če pogledamo členke (glej sliko) si zapomnimo kateri meseci imajo 30 in kateri 31 dni. Prav tako lahko to storimo na klavirski tipkovnici, kjer črne tipke predstavljajo mesece s 30 (28/29) in bele z 31-imi dnevi, če začnemo na fonu f.

Liho/sodo število

LIho (neparno) in sOdo (parno) - I spominja na enko (neparno), 0, na katero spominja črka O pa je parno število.

Kapniki

Kako ločiti stalaktite in stalagmite? Eni rasejo s stropa drugi s tal. StalakTit rase s stropa (črka T vizualno spominja na kapnik).

Mohsova trdotna lestvica

Snovi, ki se pojavljajo v Mohsovi trdotni lestvici: :: »Le sanjaj kakor fakinka ampak odslej kuhaj tu kar doma«. :: Angleško »The Girls Can Flirt And Other Queer Things Can Do«. Angleško

Barve zastave

nekdanje Jugoslavije (od spodaj gor) se je dalo zapomniti z verzi: Rdeča, bela, plava, naša je zastava. Jugoslavije

Barve zastave

Republike Slovenije (od vrha proti dnu) si lahko zapomnimo takole: bela koža, modre žile, rdeča kri.

Devetero grških muz

TUM PECCET (latinsko - naj greši) je akrostih za devetero grških muz # Talía - komedija in sploh gledališče # Uránia - zvezdoslovje # Melpómena - tragedija # Polihímnia - svete pesmi # Eráto - ljubezensko pesništvo # Klío - zgodovina # Kalíope - epsko pesništvo, filozofija in govorništvo # Eutêrpe - glasba # Terpsíhora - ples in zborno petje

Kotne funkcije

Vrednosti kotnih funkcij okroglih kotov (0°, 30°, 45°, 60°, 90°) si lahko zapomnimo takole: Zapišimo po vrsti Pravilo, da velja

\sin (x+\pi) = -\sin x

, si lahko zapomnimo s pesmico: »Če kot povečamo za pi, sinus predznak spremeni (kosinus tudi)«.

Zapletene mnemotehnike

Zapletenejše mnemotehnike si običajno ustvari človek sam na različne načine. Na primer, pojme, ki si jih želi zapomniti poveže v »zgodbo«, ki jo mora sicer vseeno nekajkrat ponoviti. Druga možnost je vizualizacija. Če si želim zapomniti številko 25358, opazim, da na številski tipkovnici (kalkulatorja, telefona) številke oblikujejo črko L. Taka avtomatika pa je včasih škodljiva. Če si tako ali drugače zapomnimo števiko bančne kartice, jo največkrat samodejno vtipkamo, ne da bi sploh gledali tipkovnico. Na nekaterih bankomatih pa se številske tipkovnice od zgoraj začnejo s številkami 1, 2, 3 in ne s 7, 8, 9, kot je v veliki večini in avtomatika seveda odpove. Tudi računalniška gesla si laho zapomnimo in tudi tvorimo z uporabo mnemotehnike. Namesto gesel 12345, qwertz in marija74, si zamislimo dobro geslo sir3zzvd z mnemotehniko Seveda Imam Rad 3 Zrezke Z Gobami Vsak Dan.

Zunanje povezave

v slovenščini

- [http://baza.svarog.org/predmet/psihologija/izboljsati_spomin.php3 Kako izboljšati spomin]

v angleščini

- [http://www.sweetscape.com/010memorizer/ 010 Memorizer for Memorizing Numbers]
- [http://memory.uva.nl/memory/memimprovement/eng/calendar_peg_1.htm Human Memory on Dates]
- [http://www.silkwood.co.uk/cgi-bin/nav.pl?doc=Binary_Numbers.nav&uid=363703 World Wide Brain Club on Binary Numbers]
- [http://members.aol.com/beagenius/membasics.html Be a Genius on Mnemonics in General]
- [http://got2know.net/2Know/index.html 2Know - Windows Freeware for converting numbers to words using the Major System. Now in English, German, and French.]
- [http://mnemisis.sourceforge.net Mnemisis] A free (and Free) mnemonic toolkit for the Major System of remembering numbers. Runs on Linux, Mac OSX, and Windows
- [http://www.andibell.net Homepage of WorldMemory-Champion] Andi Bell
- [http://www.worldmemorychampionships.com/ Homepage of the World Memory Championships]
- [http://www.NakedScience.com Mick Curtis memory techniques] A practical memory course.
- [http://answers.google.com/answers/threadview?id=326639 Google Answers: How to Have a Good Memory]
- [http://www.aber.ac.uk/cgi-bin/user/syswww/gw/mnemonic Random secure password generator with automatic mnemonic generation]
- [http://www.thememorypage.net The Memory Page]: Tutorials and tips on how to improve your memory. Kategorija:Pomnenje ja:記憶術

Trdota po Brinellu

Trdota po Brinellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi. Uporablja se predvsem v strojništvu. Oznaka je HB, vrednost pa brezrazsežno število. Preskus je leta 1900 predlagal švedski inženir Johan August Brinell (1849-1925). Metoda zahteva, da se v površino preizkušanega materiala z določeno silo vtisne kroglica iz kaljenega jekla. Sila se zvezno povečuje (brez udarca) do končne vrednosti. Pravilo ostane kroglica tako obremenjena 30 sekund. Za zelo trde materiale zadošča 10 sekund, zelo mehki materiali (svinec, cink,...) pa mora trajati obremenitev do 3 minute. Trdota se izračuna iz sile in površine odtiska po enačbi: :

\mathrm = 0,102  \; ,

kjer je: : F ... sila v N, : A ... površina odtiska kroglice v mm ². Nad HB = 3000 N/mm² je potrebno (priporočljivo) uporabiti Vickersovo metodo. Pri jeklu lahko iz znane trdote po Brinellu približno določimo njegovo trdnost.

Glej tudi

- trdota po Vickersu,
- trdota po Rockwellu,
- trdota po Shoru,
- Mohsova trdotna lestvica Kategorija:Strojništvo Kategorija:Metalurgija Kategorija:Druge enote

Trdota po Rockwellu

Trdota po Rockwellu je ena od metod za merjenje trdote trdih snovi. Vrednost je brezrazsežno število. Uporablja se predvsem v strojništvu in metalurgiji. Obstajata dve metodi: HRb in HRc.
- HRb (od »ball« - kroglica) V površino se vtisne kroglica premera 1/16" s silo 100 N. To je izhodišče za meritev. Kroglica se obremeni z dodatnimi 900 N do 1000 N. Nato se ta dodatna obremenitev sprosti in pri osnovni obremenitvi 100 N izmeri za koliko je vtisnjena kroglica v mm. Trdota HBb = 130 - 500 h, kjer je h globina vtisa v mm.
- HRc (od »cone« - stožec) V površino se vtisne diamatni stožec s kotom 120° s silo 100 N. To je izhodišče za meritev. Stožec se obremeni z dodatnimi 1400 N do 1500 N. Nato se ta dodatna obremenitev sprosti in pri osnovni obremenitvi 100 N izmeri za koliko je vtisnjen stožec v mm. Trdota HRc = 100 - 500 h, kjer je h globina vtisa v mm.

Glej tudi

- trdota po Vickersu,
- trdota po Brinellu,
- trdota po Shoru,
- Mohsova trdotna lestvica Kategorija:Strojništvo Kategorija:Metalurgija

Trdota po Shoru

Trdota po Shoru [trdôta po šóru] je ena od metod za merjenje trdote trdnih snovi. Uporablja se predvsem v strojništvu in metalurgiji. Meri se višina, do katere se odbije spuščeni skakač. Površina se ne poškoduje, metoda je zelo enostavna. Oznaka je HS, vrednost pa brezrazsežno število. Trdota po Shoru je dobila ime po ameriškem industrialcu A. Shoreu iz Freeporta v ameriški zvezni državi New York, katerega podjetje Shore Instrument and Manufacturing Company je okoli leta 1905 izdelalo napravo za ugotavljanje trdote, imenovano skleroskop (angleško scleroscope). Naprava je imela tri merilne lestvice: trdoto je merila v svoji lestvici od 0-120 (odtod: po Shoru), prikazovala pa je tudi ekvivalent merjenja po Rockwellu in po Brinellu.

Glej tudi

- trdota po Vickersu,
- trdota po Rockwellu,
- trdota po Brinellu,
- Mohsova trdotna lestvica

Zunanje povezave

- [http://www.alexdenouden.nl/08/sclero.htm Opis in slika skleroskopa iz leta 1905] (v nizozemščini in angleščini) Kategorija:Strojništvo Kategorija:Metalurgija Kategorija:Druge enote

Kategorija:Mineralogija

Ta kategorija zajema članke, ki se nanašajo na mineralogijo. Kategorija:Naravoslovje Kategorija:Vede ja:Category:鉱物学

Alcohol equivalence

Alcohol equivalence refers to the fact that United States standard drinks of alcoholic beverages contain equivalent amounts of alcohol, which is .6 ounces each. A standards drink consist of (a) a 12-ounce bottle or can of regular beer (b), a 5-ounce glass of regular (dinner) dinner wine, and (c) a one and ½ ounce drink of 80 proof (40%) distilled spirits or liquor (either straight or in a mixed drink). The facts of alcohol beverage equivalence are emphasized as important to drinking in moderation and avoiding excessive alcohol consumption by the Nation Institute on Alcohol Abuse and Alcoholism (NIAAA), Department of Transportation (DOT), Department of Health and Human Services (DHHS), American Dietetic Association, National Consumers League, National Council of Alcoholism and Drug Dependence (NCADD), and Mothers Against Drunk Driving (MADD), among others.

Source

Based on materials in [http://www2.potsdam.edu/hansondj/AlcoholEquivalence.html Alcohol Equivalence], which contains complete references and other information on alcohol equivalence. Category:Alcohol

alojamientos en edimburgo �mieszne zdj�cia wagi �mieszne zdj�cia wagi elektroniczne

:: RELATED NEWS ::

Chemosynthese
Die Chemosynthese ist ein Stoffwechselvorgang, bei dem körpereigene Bestandteile eines Lebewesens aus anorganischen Stoffen aufgebaut werden und die zum Stoffaufbau notwendige Energie durch Oxidation anorganischer Verbindungen gewonnen wird. Sie wird in die zwei Teilprozesse Energiegewinnung und Stoffaufbau untergliedert. Die Bezeichnun

Glycocalix
Als Kapsel, Schleimhülle oder Glycocalix wird eine aus Sacchariden bestehende Außenschicht eines Bakteriums bezeichnet.

Allgemeines

Ihre Dicke kann je nach Stamm variieren und sie kann bei allen Grampositiven wie Gramnegativen (Gramfärbung) vorkommen. Man kann daher bei dünneren Schichten von einer "Schleimhülle" und bei dickeren Schichten von einer Kapsel sprechen. Oft sind diese mäch

Günstlingswirtschaft
Mit Nepotismus (von lat. nepos für Enkel, Nachkomme, Neffe) ist die Besetzung von Posten mit Familienmitgliedern oder eine übermäßige Vorteilsbeschaffung für diese gemeint. Im Deutschen ist es als Vetternwirtschaft bekannt . Sind keine Familienangehörigen, sondern sonstige Personen die Nutznießer des verschafften Vorteils, spricht man stattdessen von Günstlingswirtschaft. Im

Berliner Tiergarten
Der Große Tiergarten liegt im Zentrum Berlins, im Ortsteil Tiergarten des Bezirks Mitte. Mit 210 ha ist er der größte Berliner Park (zum Vergleich: der Hyde Park in London bedeckt eine Fläche von 125 ha, der Central Park in New York 335 ha). Einige große

Nationalhymne der Sowjetunion
Die staatliche Hymne der Sowjetunion wurde am 1. Januar 1944 von Stalin eingeführt; sie löste die bis dahin als Hymne verwendete Internationale ab. Der Text stammt von Sergei Michalkow und Gabo El-Registan, die Musik von Read More...

Radsportklassiker
Als Eintagesrennen werden alle Radrennen des Straßenradsports bezeichnet, die im Gegensatz zu Etappenrennen mit der Zielankunft abgeschlossen sind. Die Streckenlängen von Eintagesrennen können stark variieren, betragen für die Profis aber (mit wenigen Ausnahmen) nicht mehr als 250 km. Die wichtigsten Eintagesrennen finden überwiegend während zweier zeitlicher Schwerpunkte statt: Im März und April werden vor allem in 1. April 2005
- Berlin/Deutschland. Der deutsche Radprofi Danilo Hondo (Cottbus, Team Gerolsteiner), Sieger zweier Etappen der diesjährigen Murcia-Rundfahrt und Zweiter beim Frühjahrsklassiker Maila

Ilheu Bom Bom
Ilheu Bom Bom ist eine Insel im Golf von Guinea. Sie liegt vor der Nordküste von Príncipe, einer der beiden Hauptinseln des Inselstaats São Tomé und Príncipe. Auf ihr befindet sich eines der wenigen Touristenresorts des Landes. Der Pico de Principe ist mit 948 m die höchste Erhebung der Insel. K