Home About us Products Services Contact us Bookmark
:: wikimiki.org ::
Slovenci

Slovenci

Slovénci so evropski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2 milijona), na Tržaškem, Goriškem in Videmskem v severovzhodni Italiji (100.000), na Avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (50.000), Hrvaški (25.000) in Madžarski (6000). Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci) je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700. Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001). Slovenci spadajo v najsevernejšo skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino. Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

Slovenci v tujini


- Ameriški Slovenci: po popisu iz leta 2000 176.691 Američanov navaja slovensko poreklo ([http://www.census.gov/prod/2004pubs/c2kbr-35.pdf PDF])
- Argentinski Slovenci
- Avstralski Slovenci
- Avstrijski Slovenci
- Italijanski Slovenci
- Kanadski Slovenci
- Madžarski Slovenci

Glej tudi


- demografija Slovenije,
- seznam Slovencev
- seznam Slovanov
- seznam ljudstev
- seznam plemiških družin na slovenskem Kategorija:Narodi
- ko:슬로베니아인

Evropa

Evrópa je celina, katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu. Kot vzhodno mejo z Azijo so iz zgodovinskih razlogov (ozemlje Rusije pred prodiranjem v Sibirijo) določili gorovje Ural in reko Ural na vzhodu, nekateri viri pa kot mejo navajajo kar 60. poldnevnik, ki leži še malenkost vzhodneje od Urala. Najbolj deljena mnenja so glede meje med Kaspijskim jezerom in Črnim morjem na jugovzhodu. Najbolj razširjeno mnenje postavlja mejo po Kavkazu po južni meji Ruske federacije, nekateri k Evropi štejejo tudi zakavkaške države Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžan, medtem ko drugi mejo med celinama postavljajo na reko Kuban severno od Kavkaza. Meja med celinama nato teče iz Črnega v Sredozemsko morje po ožinah Bospor in Dardanele, ki ločujeta Balkanski polotok od Male Azije. Geografsko je torej Evropa le zahodni del (zahodna petina) superceline Evrazije, ki jo tvori z Azijo; v dve celini ju razločujemo zaradi političnih in zgodovinskih vzrokov. Po velikosti je Evropa z 10.149.253 km2 druga najmanjša celina, le malo večja od Oceanije, po prebivalstvu - 700.990.000 - pa tretja največja, za Azijo in Afriko. Države, ki jih štejemo za evropske, ne sledijo vedno geografskim mejam. Če je zaradi zgodovinskih in verskih razlogov prištevanje Rusije k Evropi še razumljivo, je to že nekoliko manj samoumevno pri Turčiji, še manj pa pri Cipru, ki bi po geografskih merilih moral soditi v Azijo, k Evropi pa ga štejemo predvsem zaradi grškega prebivalstva. Podobno bi veljalo za Malto, ki ima zaradi arabskega pečata in kolonialne preteklosti marsikaj skupnega s severno Afriko, vendar jo zaradi krščanstva in sorazmerno dobre razvitosti kljub vsemu štejemo k Evropi. Zanimivo, da k Evropi skoraj nihče ne prišteva Kazahstana, čeprav delček njegovega ozemlja leži na desnem (evropskem) bregu reke Ural.

Seznam evropskih držav

Kazahstan # Albanija # Andora # Avstrija # Belgija # Belorusija # Bolgarija # Bosna in Hercegovina # Ciper # Češka # Danska # Estonija # Finska # Francija # Grčija # Hrvaška # Irska # Islandija # Italija # Latvija # Lihtenštajn # Litva # Luksemburg # Madžarska # Makedonija # Malta # Moldavija # Monako # Nemčija # Nizozemska # Norveška # Poljska # Portugalska # Romunija # Rusija # San Marino # Slovaška # Slovenija # Srbija in Črna gora # Španija # Švedska # Švica # Turčija # Ukrajina # Vatikan # Združeno kraljestvo Kategorija:Celine
- als:Europa ja:ヨーロッパ ko:유럽 ms:Eropah roa-rup:Evropa simple:Europe th:ทวีปยุโรป zh-min-nan:Europa

Narod

Národ je sociološki izraz, s katerim označimo etnično skupino, katere članom je skupen biološki izvor. Člani naroda pa so temu ustrezne narodnosti. V slovenščini pomeni izraz narod dobesedno tisti del prebivalstva nekega geografskega področja, ki se tam narodi in ne pride od drugod. Značilnosti vsakega naroda so :
- jezik,
- kultura,
- zgodovinska zavest,
- družbene komunikacije,
- religija
- skupno ozemlje ali zavest o ozemlju.
- gospodarsko in politično organiziranje ter cilji.

Glej tudi


- oblikovanje narodov, seznam narodov, nacija Kategorija:Etnične skupnosti
-

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic. Zapis v obliki števila je 1000000 ali zaradi preglednosti 1 000 000 ali tudi 1.000.000, matematično pa 106. Milijon (nekih) enot zapišemo kot znanstveno predpono tudi mega (npr: megavat, megawatt, MW). Beseda milijon pomeni tudi nedoločeno, zelo veliko količino: na nebu je na milijone zvezd, beseda milijonar pa se uporabja tudi v pomenu zelo bogatega človeka. Brezrasežna števila med 106 in 108 si lahko lažje predstavljamo z naslednjim seznamom:
- Zemljepisni kraji: GEOnet Names Server NIMA vsebuje okoli 3,88 milijone imen zemljepisnih krajev zunaj ZDA s 5,34 milijoni imen. Geografski informacijski sistem imen (GNIS - Geographic Names Information System) Geodetskega urada ZDA ima skoraj 2 milijona fizičnih in kulturnih zemljepisnih krajev znotraj ZDA.
- Vrste: Svetovni inštitut sredstev (WRI - World Resources Institute) trdi, da so poimenovali okoli 1,4 milijona vrst od neznanega števila vseh vrst (ocene so med 2 do 100 milijonov vrst).
- Šah: Obstaja 2 279 184 rešitev problema n dam za n = 15.
- Igralne karte: Obstaja 2 598 960 različnih delitev petih kart pri pokru od standardnega kupa 52.
- Jeziki: okrog 28 milijonov govorcev govori južnoslovanske jezike
- Spletne strani: do julija 2003 spletni nadzornik Netcraft ocenjuje, da obstaja 42 milijonov različnih spletnih strani.
- Knjige: Britanska knjižnica trdi, da hrani prek 150 milijonov knjig. Kongresna knjižnica (Library of Congress) trdi, da hrani okoli 119 milijonov knjig. Glej Gutenbergova galaksija.
- CD: Odvisno od tipa in drugih činiteljev lahko CD vsebuje okoli 600 do 750 milijonov bajtov podatkov. Sodoben računalniški pogon CD-jev lahko bere ali zapisuje to količino podatkov v nekaj minutah.

Glej tudi


- 1 E3, 1 E4, 1 E5, 1 E6, 1 E7, 1 E8, 1 E9
- milijarda
- bilijon
- seznam števil
- red velikosti (števila) Kategorija:Števila Kategorija:Red velikosti (števila) ja:1000000 ko:1000000

Goričko

Goríčko je pokrajina v severovzhodni Sloveniji, ob tromeji z Avstrijo in Madžarsko. Obsega ozemlje občin Cankova, Dobrovnik, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci in Šalovci.

Zunanje povezave


- [http://www.kurjaglava.si/ KurjaGlava.si]
- [http://www.goricko.net/index.php www.goricko.net]
- [http://www.park-goricko.org/ Krajinski park Goričko] Kategorija:Geografija Slovenije Kategorija:Prekmurje

Avstrijska Koroška

Koróška (nemško Kärnten) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije, ki jo sestavlja pretežno bazen med Alpami. Prek Karnskih Alp na jugozahodu tvori avstrijsko mejo z Italijo, prek Karavank na jugu pa s Slovenijo. Gorovje Ture jo na severu ločuje od Salzburga. Na vzhodu meji na zvezno deželo Štajersko, na zahodu pa na vzhodni del Tirolske. Glavna turistična zanimivost so njena jezera, glavna reka pa je Drava. Glavno mesto dežele je Celovec (nemško Klagenfurt), gospodarsko pomemben pa je še Beljak (nemško Villach); obe večji mesti sta medsebojno močno ekonomsko povezani. Prebivalstvo avstrijske Koroške je danes pretežno nemško govoreče z značilnim naglasom. Slovensko govoreča manjšina predstavlja približno 15.000 koroških Slovencev, zbranih na jugovzhodu dežele. Kategorija:Avstrija als:Kärnten

Hrvaška

Republika Hrvaška je obmorska država na jugu srednje Evrope na Balkanskem polotoku in se razprostira od skrajnih vzhodnih robov Alp na severozahodu do Panonske nižine in bregov reke Donave na vzhodu, njen osrednji del pokriva Dinarski gorski masiv, južni del pa se končuje na obali Jadranskega morja. Na zahodu meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na vzhodu pa na Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro. Glavno mesto te države je Zagreb.

Upravna delitev

Hrvaška je upravno razdeljena na 20 administrativnih enot, imenovanih županija, ednina, županije, množina, glavno mesto Zagreb pa ima poseben status: # Zagrebška županija # Krapinsko-zagorska županija # Siško-moslavška županija # Karlovška županija # Varaždinska županija # Koprivniško-križevska županija # Bjelovarsko-bilogorska županija # Primorsko-goranska županija # Liško-senjska županija # Virovitiško-podravska županija # Požeško-slavonska županija # Brodsko-posavska županija # Zadarska županija # Osješko-baranjska županija # Šibensko-kninska županija # Vukovarsko-sremska županija # Splitsko-dalmatinska županija # Istrska županija # Dubrovniško-neretvanska županija # Međimurska županija # Zagreb
-

Zgodovina

Geografija Hrvaške

Naravne znamenitosti

Narodni Parki


- Brioni
- Kornati
- Krka
- Mljet
- Paklenica
- Plitviška jezera
- Risnjak
- Severni velebit

Prazniki in dela prosti dnevi


- 1. januar - novo leto
- 6. januar - Sv. Trije Kralji
- 1. maj - praznik dela, Sveto Rešnje Telo
- 22. junij - dan antifašističnega boja
- 25. junij - dan državnosti
- 5. avgust - dan zmage in domovinske hvaležnosti
- 15. avgust - Marijino vnebovzetje
- 8. oktober - dan neodvisnosti
- 1. november - vsi sveti
- 25. in 26. december - božič

Glej tudi


- Neodvisna država Hrvaška
- Hrvaške oborožene sile Kategorija:Države
- Kategorija:CEFTA Kategorija:OVSE ja:クロアチア ko:크로아티아 th:ประเทศโครเอเชีย zh-min-nan:Hrvatska

Statistični urad Republike Slovenije

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) je neodvisna vladna ustanova, odgovorna neposredno predsedniku vlade Republike Slovenije. Izvaja dela na področju državne statistike, usklajuje statistični sistem, določa metodološke standarde ter zbira in izkazuje podatke. Najbolj znan projekt SURS je redni popis prebivalstva Slovenije.

Glej tudi


- [http://www.stat.si/ Statistični urad Republike Slovenije] - uradna stran Kategorija:Statistika ja:スロベニア共和国統計局

Leto

Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okoli Sonca. V astronomiji je določeno več vrst let:
- siderično leto (ali zvezdno leto): dejanski obhodni čas Zemlje v katerem enkrat obkroži Sonce, merjen v nepomičnem sestavu (kot so nepomične zvezde, latinsko sidus). Povprečna dolžina sideričnega leta je: :: 365,256363051 dni za epoho J2000 (1. januar 2000, 12h zemeljski čas).
- tropsko leto
- anomalistično leto
- ekliptično leto
- julijansko leto
- Gaussovo leto traja 365,2568983 in je izpeljano iz Gaussove gravitacijske konstante k, ki je številčna vrednost splošne gravitacijske konstante κ, izražene v enotah Sončeve mase. Leta 1976 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) preko Gaussovega leta še natančneje določila astronomsko enoto. Brezmasni delec bi na tej razdalji v nemotenemu tiru imel obhodni čas natanko 1 Gaussovega leta.
- Besslovo leto (annus fictus) je tropsko leto, ko srednje sonce doseže ekliptično dolžino 280°. To je skoraj vedno ali blizu 1. januarja. Približna enačba za izračun trenutnega časa v Besselovih letih iz julijanskega dneva (JD) je: :: B = 2000 + (JD - 2451544,53)/365,242189
- leto sveta (Anno mundi)

Glej tudi


- koledarsko leto, proračunsko leto, prestopno leto, Sončevo leto. Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote Kategorija:Koledarji ja:年 ms:Tahun simple:Year zh-min-nan:Nî

Jugoslavija

Jugoslavija je bilo skupno ime več skupnih držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med leti 1918 in 2003.

Kraljevina Jugoslavija

Glavni članek: Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno.

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Po porazu Avstro-Ogrske in sil osi sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prva ustava Kraljevine SHS - Vidovdanska ustava - je bila sprejeta 28. junija 1921. Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je opredelila kot monarhijo treh enakopravnih plemen in kot uradni jezik določila srbo-hrvaško-slovenski jezik.

Kraljevina Jugoslavija

6. januarja 1929 je kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih banovina:
- dravska (sedež Ljubljana)
- savska (sedež Zagreb)
- primorska (sedež Split)
- vrbaška (sedež Banja Luka)
- drinska (sedež Sarajevo)
- zetska (sedež Cetinje)
- donavska (sedež Novi Sad)
- moravska (sedež Niš)
- vardarska (sedež Skopje) Mesto Beograd je imelo skupaj s primestji Zemunom in Pančevim status samostojne administrativne enote. Septembra 1931 je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) ustavo, s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo Karađorđević na čelu. 9. oktobra 1934 so pripadniki ustaškega gibanja, ki ga je podpirala fašistična Italija, na državniškem obisku v Marseillu izvedli atentat na kralja Aleksandra. Ker prestolonaslednik Peter II. še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal stric, Pavel Karađorđević. Decembra 1938 so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade Dragiša Cvetković, podpredsednik pa Vladimir Maček (HSS). 26. avgusta 1939 sta podpisala sporazum, po katerem sta bili savska in primorska banovina združeni v veliko banovino Hrvaško.

Druga svetovna vojna

25. marca 1941 s podpisom pogodbe na Dunaju Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu. 27. marca po demonstracijah v Beogradu prevzame oblast skupina oficirjev jugoslovanske vojske in prekliče podpis pakta. 6. aprila Nemčija z letalskim napadom na Beograd začne vojno proti Jugoslaviji, ki 17. aprila kapitulira. Državno ozemlje je razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo ter marionetni državi Neodvisno državo Hrvaško (razglašena 10. aprila) in Črno goro. Na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu je 29. novembra 1943 povojna država zasnovana kot federacija petih narodov (Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev) in šestih federalnih enot (Srbija, Hrvaška, Slovenija, Makedonija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina).

Socialistična Jugoslavija

Glavni članek: Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ)

Na tretjem zasedanju AVNOJ v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s sporazumom Tito-Šubašić, podpisanem na Visu 16. junija 1944, ljudstvo Jugoslavije na referendumu izreklo, v kakšni državni ureditvi želi živeti.

Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ)

Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala Ljudska fronta, katere nosilec je bil Josip Broz Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v Federativna ljudska republika Jugoslavija.

Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ)

Z novo ustavo je bila 7. aprila 1963 država preimenovana v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). To ime je obdržala do dokončnega razpada leta 1992.

Zvezna republika Jugoslavija

Glavni članek: Srbija in Črna gora. Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je bila razglašena 27. aprila 1992 kot samozvana edina naslednica SFRJ. S sprejetjem nove ustave 4. februarja 2003 se je ZRJ preoblikovala v ohlapnejšo konfederacijo dveh državnih enot in privzela novo ime, Državna skupnost Srbije in Črne gore. Kategorija:Države
- ja:ユーゴスラビア

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope. Na severu meji na Severno morje, Dansko in Baltsko morje, na vzhodu na Poljsko in Češko, na jugu na Avstrijo in Švico, ter na zahodu na Francijo, Luksemburg, Belgijo in Nizozemsko. Nemčija je ustanovna članica Evropske unije.

Upravna delitev

Zvezna republika Nemčija je upravno razdeljena na 16 zveznih dežel:

Zgodovina

: Glej glavni članek Zgodovina Nemčije. Nemčija, kakršno poznamo danes, je nastala oktobra leta 1990 z združitvijo Zvezne republike Nemčije in Nemške demokratične republike v novo državo z uradnim imenom Zvezna republika Nemčija. S tem se je po 45 letih uredilo tako imenovano nemško vprašanje, začeto s popolno kapitulacijo Nemčije v 2. svetovni vojni. Po vojni so njen teritorij zasedle sovjetske, britanske, ameriške in francoske sile:
- Zvezno republiko Nemčijo (proglašeno l. 1949, pogovorno imenovano tudi Zahodna Nemčija) so zasedle britanske, ameriške in francoske zasedbe. Tu je bilo glavno mesto Bonn.
- Nemško demokratično republiko (proglašeno l. 1949, znano kot Vzhodna Nemčija) pa so socialistično uredile sovjetske zasedbe. Tu pa je bilo glavno mesto Berlin, ki pa je bil razdeljen na večji Vzhodni Berlin in na manjši Zahodni Berlin, ki je bil enklava Zahodne Nemčije. V času velike politične napetosti so z vzhodne strani leta 1961 zgradili Berlinski zid, ki so ga porušili leta 1989 in tako neposredno začeli proces združevanja obeh delov Nemčije, katerega nova prestolnica je Berlin. Več kot 40-letni razvoj je ZRN v okviru kapitalističnega tržnega gospodarstva prinesel velik gospodarski napredek, medtem, ko je NDR zelo zaostajala, čeprav je bila v socialističnem bloku najbolj razvita. Velike razvojne razlike med bivšima deloma Nemčije si prizadevajo čimprej ublažiti z vlaganji v obnovo zastarele in okolju škodljive industrije v bivši NDR, z novo organizacijo njenega kmetijstva, z gradnjo prometnic, še zlasti tistih, ki jo povezujejo z zahodnimi deželami, z gradnjo infrastrukture, s preobrazbo izobraževalnega sistema itd.

Glej tudi


- nemške oborožene sile Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Deutschland ja:ドイツ ko:독일 ms:Jerman roa-rup:Ghirmânii simple:Germany th:สหพันธ์สาธารณรัฐเยอรมนี zh-min-nan:Tek-kok

Narodna manjšina

Narodna manjšina je etnična skupnost, ki je večinoma zaradi političnih razlogov ostala zunaj svoje matične države. Kategorija:Etnične skupnosti als:Ethnische Minderheit ja:社会的少数者

Slovani

Slovani so najštevilnejša etnična in jezikovna skupina ljudi v Evropi. Govorijo slovanske jezike in se nahajajo predvsem na vzhodu celine ter tudi v Aziji.

Življenje Slovanov v pradomovini

Slovani so indoevropskega izvora in govorijo različne, a medsebojno sorodne jezike. Pradomovina današnjih slovanskih narodov je Zakarpatje, območje današnje tromeje med Poljsko, Ukrajino in Belorusijo.

Vsakdanje življenje

Bivališča

Stari Slovani so živeli v preprostih enoprostornih bivališčih imenovanih zemljanke. Spodnji del takšnega bivališča je bil pod zemljo, zgornji del pa je bil zgrajen iz lesenih hlodov ali ločja, ometanega z ilovico. Tako so se lahko zavarovali pred vetrom.

Poljedelstvo

Temelj gospodarstva starih Slovanov je predstavljalo poljedelstvo. Že v pradavnini so poznali skoraj vse vrste žita, ki jih pridelujejo danes, o čemer nam priča skupno besedišče slovanskih jezikov. Najbolj so gojili proso, pšenico in lan, iz katerega so tkali platno in izdelovali obleko. Ekstenzivna obdelava zemlje, pogosto v obliki požigalništva, je zahtevala sodelovanje večjega števila ljudi. Takšno kolektivno gospodarstvo je sililo ljudi, da so se povezovali najprej v rodove, kasneje v velike družine ali zadruge.

Živinoreja

Stari Slovani so se ukvarjali tudi z pašo živine na gozdnih jasah in naravnih travnikih. Poznali so konje, koze, ovce in svinje. Slovani niso opustili lova, ribolova in nabiralništva, znani pa so tudi po nabiranju medu divjih čebel, iz katerega so izdelovali pijačo medico.

Verovanje

: Glavni članek: Slovanska mitologija. Slovanski panteon ni enoten, ampak je sestavljen iz velikega števila najrazličnejših bogov, božanstev, magičnih bitij, dobrih in zlih duhov, ter drugih višjih sil, za katere so verjeli da vplivajo na življenje, delajo dobro ali slabo, zato jih je potrebno spoštovati in častiti. Častili so jih na svetih krajih, jasah, v gozdovih, močvirjih, ob rekah,... Kot posledica takšnih verovanj so se oblikovala številna praznovanja, šege in navade, ki jih lahko v spremenjeni obliki še danes srečujemo po slovanskem svetu. Kljub enakemu izvoru se slovanski narodi danes med sabo precej razlikujejo, kar je posledica selitev ljudstev v zgodnjem srednjem veku.

Zunanje povezave


- http://www.svarog.org
-

ZDA

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA) so zvezna republika na ozemlju Severne Amerike. Na severu mejijo na Kanado, na jugu na Mehiko, na vzhodu na Atlantski ocean in na zahodu na Tihi ocean. Aljaska, ki leži zahodno od Kanade, ima na zahodu morsko mejo z Rusijo. Združene države so članice zveze NATO, gospodarske zveze NAFTA, ter stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Združenih držav Amerike Združene države Amerike so bile ustanovljene leta 1776, ko so se predstavniki trinajstih britanskih kolonij z vzhodne obale Severne Amerike zbrali v Philadelphiji in razglasili svojo neodvisnost z Deklaracijo o neodvisnosti. Leta 1789 je bila sprejeta ustava Združenih držav, za prvega predsednika pa je bil izvoljen George Washington. V devetnajstem stoletju so bile ob širitvi države proti zahodu prvotnim trinajstim zveznim državam pridružene še druge, država pa je zavojevala tudi številna prekomorska ozemlja. Ob zmagoslavju v prvi in drugi svetovni vojni pozna zgodovina ZDA tudi dve travmatični izkušnji, ameriško državljansko vojno (1861-1865) in veliko depresijo v 30. letih 20. stoletja. S koncem hladne vojne ostajajo ZDA najmočnejša vojaška in gospodarska sila na svetu.

Politična ureditev

Zvezno oblast sestavljajo tri veje: izvršilna, zakonodajna in sodna. Izvršilni veji načeluje predsednik Združenih držav Amerike, zakonodajno predstavlja kongres, sodno pa vodi Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. V večinskem političnem sistem prevladujeta dve politični stranki, republikanci in demokrati.

Upravna delitev

Združene države Amerike sestavlja 50 zveznih držav, zvezno ozemlje Columbia, ter 14 odvisnih ozemelj, večinoma otokov v Karibskem morju in Tihem oceanu.

Glej tudi


- širjenje ZDA
- oborožene sile Združenih držav Amerike
- države sveta Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE Kategorija:ANZUS Kategorija:Koalicija voljnih ja:アメリカ合衆国 ko:미국 ms:Amerika Syarikat simple:United States th:สหรัฐอเมริกา zh-min-nan:Bí-kok

Kanada

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajta še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije. Kanada je za Rusijo na svetu druga največja država po površini, vendar ima zelo majhno gostoto poseljenosti z le 32 milijoni prebivalcev (večina jih živi na jugu države vzdolž meje z ZDA), kar je malo za državo te velikosti. Kanada je sodobna, tehnološko napredna in energetsko samozadostna država. Njeno gospodarstvo močno temelji na izkoriščanju naravnih virov. Ime je dobila po besedi Kanata, ki v jeziku Huronov in Irokezov pomeni »vas«, »naselbina«.

Province in ozemlja

Glavni članek: Kanadske province in ozemlja Kanada je upravno razdeljena na 10 provinc in 3 ozemlja. Province imajo precej veliko samostojnost od zvezne vlade, medtem ko je imajo ozemlja malo manj. Province in ozemlja imajo svoja lastna enodomna zakonodajna telesa. Province so:
- Alberta
- Britanska Kolumbija (British Columbia)
- Manitoba
- Novi Brunswick (New Brunswick (angl.) - Nouveau Brunswick (franc.)
- Nova Fundlandija in Labrador (Newfoundland and Labrador)
- Nova Škotska (Nova Scotia)
- Ontario
- Otok princa Edvarda (Prince Edward Island)
- Québec
- Saskatchewan Ozemlja pa so:
- Severozahodno ozemlje (Northwest Territories)
- Nunavut, 1. aprila 1999 izločeno iz Severozahodnega ozemlja
- Jukon (Yukon) Na zvezni ravni sta uradna jezika angleščina in francoščina. Francoščina je uradni jezik province Québec, medtem ko sta provinca New Brunswick in prestolnica Ottawa dvojezični. V ozemljih na severu države se uporabljajo tudi jeziki prvotnih ljudstev.

Slovenci in Kanada

Uradno živi v Kanadi okoli 30.000 Slovencev, neuradno še več.

Zgodovina

Kanada kakršno poznamo danes, obstaja šele od leta 1949, ko so se prebivalci Nove Fundlandije s plebiscitom odločili za priključitev h kanadski federaciji. To pa je bila zadnja stopnja v procesu, ki je potekal več kot štiri stoletja. Okoli leta 1000 so pripluli do obale Severne Amerike Vikingi in na severu nove Fundlandije ustanovili majhno oporišče. Ko je Krištof Kolumb odkril Ameriko pa so takratne kolonialne sile - Španija, Anglija in Francija začele tekmovati za prevlado na odkriti celini. V 15. stoletju je John Cabot prispel do vzhodne obale Nove Fundlandije in jo razglasil za last angleškega kralja Henrika VII. Konec 15. stoletja je francoski pomorščak Jacques Cartier raziskoval ustje Reke sv. Lovrenca in ustanovil prve francoske naselbine. Prva oporišča pa so nastala šele po letu 1600. Francozi so se tako ustalili ob Reki sv. Lovrenca. Angleži pa so se naselili najprej na vzhodni obali celine (Nova Anglija), hkrati pa so iskali severozahodni prehod skozi arktične vode. Henry Hudson je pri tem odkril zaliv, ki je pomenil pristop do neizmerno bogatih virov krzna na celini. Leta 1670 so ustanovili Družbo Hudsoonevega zaliva. Proti koncu 17. stoletja je postalo tekmovanje med Anglijo in Francijo še bolj izrazito. Leta 1682 so se začeli spopadi med obema silama. Leta 1759 so britanske čete z zvijačo premagale Francoze in leta 1763 je bila v Parizu podpisana mirovna pogodba, s katero se je končalo obdobje francoske oblasti v Kanadi. S quebeškim aktom so Britanci zagotovili francoskemu prebivalstvo Nove Francije pravico do rimsko - katoliške vere, francoskih zakonov in drugih privilegijev. Tako so omogočili da se je francoska kultura obdržala na celini. Med Ameriško revolucijo so Kanado preplavili britanski rojalisti, ki so morali zapustiti Novo Anglijo. Njim so v 19. stoletju sledili škotski in irski priseljenci. Ustavno je Kanada začela obstajati leta 1791 ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo Kanado, ki je bila britanska in Spodnjo Kanado, ki je bila francoska. Leta 1837 je prišlo v Zgornji in Spodnji Kanadi do vstaj zaradi družbene napetosti in naraščajočega razočaranja zaradi omejitev, ki jih je vsiljeval britanski sistem uprave. Britanska vlada je privolila v reforme in tako sta bili obe Kanadi združeni z aktom o združitvi v Kanadsko provinco, katere glavno mesto je bilo sprva Montreal nato pa Ottawa. Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki jo je sestavljalo 5 provinc. Prvi zvezni ministrski predsednik in tudi njen ustanovitelj je bil John A. Macdonald. Leta 1858 je Nova Kaledonija postala britanska kolonija Britanska Kolumbija. Ko so ji obljubili, da bodo zgradili železnico se je pridružila federaciji. Gradnja kanadske pacifiške železnice je odprla zahod in priseljenci iz Evrope so ustvarili družbeni mozaik, ki je značilen za zdajšnje prerijske province. Starejša zgodovina:Prvi prebivalci Kanade so prišli pred več kot 20.000 iz Azije po kopnem čez ožino, ki jo danes poznamo kot Beringov preliv. Našli so nenaseljeno celino z naravnimi bogastvi, ki so lahko preživljala človeka in živali. Nomadske skupine so prišle do gozdov na vzhodnem delu dežele približno 1.000 let p.n.š. Francoski raziskovalci in misijonarji so v 16. st. Naleteli najprej na Hurune, Algokine in Irokeze. Že sredi 17. st. Je prišlo do tekmovanj med Francijo in Anglijo za nova ozemlja. Nasprotja med Francijo VB so med leti 1689 in 1763 pripeljala do štirih vojn med priseljenci v novem svetu, v katerih je Francija postopoma izgubila večino ozemelj. VB je morala prepustiti Novo Fundlandijo, Novo Škotsko in ozemlje okrog Hudsonovega zaliva. Čeprav je Kanada postala del Britanskega imperija, je bil francoski vpliv vedno močan in mnogi Kanadčani še danes govorijo francosko. Ustavno je Kanada začela obstojati leta 1791, ko se je angleška kolonija razdelila na Zgornjo in Spodnjo Kanado. Zgornja Kanada je bila v glavnem britanska, Spodnja pa francoska. Leta 1867 je Kanada z zakonom o britanski Severni Ameriki postala zvezna država, ki so jo sestavljale province Ontario, Quebec, Novi Brunswick in Nova Scotia. Imela je parlament po britanskem vzoru, državni poglavar pa je ostal britanski monarh, ki ga je zastopal generalni guverner. Od leta 1905 so se širile in nastajale nove province. Kanada se je od združitve uspešno politično uveljavljala navzven - med drugim je bila med ustanoviteljicami OZN in NATO - nikoli pa ji ni uspelo da bi odpravila notranja nasprotja med angleško in francosko govorečima deloma prebivalstva v provinci Quebec.

Lega

Kanada je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu). Država se razteguje od Atlantskega oceana na vzhodu do Tihega oceana na zahodu. Kanada se razteza od bogatih lovišč v vodah okrog Nove Fundlandije do visokih gora in prostranih gozdov Skalnega gorovja. Najjužnejšo mesto Windsor leži na 42. vzporedniku, na severu pa sega Kanada vse do 84. vzporednika. Kanada se na severu dotika tudi Arktičnega oceana, kjer se njene ozemeljske zahteve razširjajo do Severnega tečaja. Kanadske ozemeljske vode na severovzhodu mejijo na ozemeljske vode Grenlandije, ki pripada Danski, tik pred obalo Nove Fundlandije se nahajata še otoka Saint-Pierre in Miquelon, ki sta sestavni del Francije V sredini Kanade ležijo prerije, ravna prostranstva, ki jih uporabljajo predvsem za živinorejo in pridelovanje pšenice. Severna Kanada je pokrite z velikimi predeli gozdov in tundre, na zahodu države pa prevladuje skalno gorovje.

Industrija

Kanada je ena izmed sedmih svetovnih industrijskih velesil z visoko razvito in na svetovnem trgu konkurenčno industrijo, ki v veliki meri temelji na naravnem bogastvu in poceni domači energiji. Je tesno navezana na ZDA, z visokim deležem ameriškega kapitala, zlasti v avtomobilski, kemični, elektrotehnični in elektronski industriji. Energetsko bogastvo, predvsem premog, nafta, zemeljski plin in vodna sila, je temelj kanadskega gospodarstva. Večina industrijske proizvodnje je zgoščena okrog Velikih jezer in Reke svetega Lovrenca. Med najpomembnejšimi panogami so letalska industrija, industrija prometnih sredstev ter visokotehnološka industrija. Po vsej Kanadi se je razvila raznovrstna industrija, ki temelji na domačih kovinskih in nekovinskih rudah in izdeluje proizvode visoke kakovosti. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca. To si lahko privošči zaradi velikih hidroenergetskih zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši industrijski območji sta v Ontariu in Quebecu, saj dajeta kar tri četrtine vrednosti industrijske proizvodnje. Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Pomembni sta tudi kemična industrija, predvsem petrokemična v zahodnem delu, in farmacevtska industrija. Petrokemično industrijo zahodne Kanade večinoma obvladuje ameriški kapital, usmerjena pa je v proizvodno izdelkov bazične organske kemije za ameriški trg in umetnih gnojil, izdelke za široko porabo pa izdelujejo v Ontariu in Quebecu iz surovin, uvoženih iz ZDA. Živilska industrija je izrazito zgoščena v Ontariu in Quebecu vzdolž najpomembnejših prometnih poti od juga Ontaria prek Montreala do Quebec Cityja. Tam pridelujejo tudi izdelke iz drugih delov države, večja zgostitev te industrije je še v južnih delih prerijskih provinc. Z velikimi državnimi naložbami v raziskovanje in razvoj je Kanada postala svetovna velesila tudi v letalski industriji. Najuspešnejše so družbe Bombardier, Bell Helicopter s polovičnim deležem v proizvodnji turbinskih helikopterjev ter Pratt & Whitney.

Promet

Cestno omrežje: je v vzhodnem delu države zelo gosto, v redko poseljenih severnih delih so maloštevilne, večinoma makadamske ceste. Železniški promet: Kanada ima dve čez celinski progi. Potekata po južnih delih države od Atlantske obale prek Montreala, Winnipega, Regine, Calgaryja oz. Edmontona do pristanišča Vancouver ob Tihem oceanu. Ladijski promet: Morska pot Sv. Lovrenca je ena najpomembnejših notranjih plovnih poti na svetu. Po njej lahko pljujejo čezoceanske ladje, vendar je zaradi ledu odprta le od aprila do decembra. Po njej prevažajo predvsem razsuti tovor, nafto, avtomobile in jeklo. Letalski promet: Največja letalska prevoznika sta Air Canada in prav tako zasebni prevoznik Canadian Airlines International

Gospodarstvo

KMETIJSTVO:Težko je verjeti, da so bile rodovitne prerije pred 100 leti v glavnem še nenaseljene. Leta 1941 so v Kanadi našteli okoli 750 000 kmetij, danes pa jih je več kot polovico manj. Na območjih, kjer vremenske in druge razmere niso omogočale velikega pridelka, so naselja spet opustili, v podnebno ugodnem in rodovitnem svetu pa so ostale velike kmetije, ki so opremljene s sodobno tehnologijo in mehanizacijo in ki obdelujejo čedalje večje površine zemlje. RIBIŠTVO:Ribištvo je postalo pomembna gospodarska panoga šele, ko se je vključila v zvezno državo Nova Fundlandija, čeprav so se seveda njeni prebivalci ukvarjali z njim že od 15. stoletja. Za Novo Fundlandijo in druge obmorske province so ribe in ribji izdelki glavno izvozno blago in so življenjskega pomena za njihovo sicer dokaj šibko in nerazvito gospodarstvo. GOZDARSTVO:Gozdarska industrija temelji na dozdevno neizčrpnih zalogah lesa. Gozdovi pokrivajo več kot 3,2 milijona kvadratnih kilometrov dežele, predvsem na Kanadskem ščitu in v Britanski Kolumbiji. Les so stoletja uporabljali za gradnjo in kot gorivo, proti koncu 19. stoletja pa sta se začeli naglo razvijati tudi papirna industrija in proizvodnja celuloze.

Glej tudi


- kanadske oborožene sile Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Kanada ja:カナダ ko:캐나다 ms:Kanada simple:Canada th:ประเทศแคนาดา zh-min-nan:Canada

Argentina

Republika Argentina je država v Južni Ameriki med Andi in južnim Atlantikom. Na vzhodu meji na Urugvaj in Brazilijo, na severu na Paragvaj in Bolivijo, ter na zahodu na Čile. Uradni jezik je španščina. Argentina je dobila svoje ime po latinski besedi argentum, ki pomeni srebro, plemenito kovino, ki je bila povod za evropsko kolonizacijo.

Upravna delitev

Argentina je razdeljena na 23 provinc (špansko provincia), glavno mesto Buenos Aires pa ima status federalnega ozemlja (distrito federal):
- Buenos Aires
-
- Provinca Buenos Aires
- Catamarca
- Chaco
- Chubut
- Córdoba
- Corrientes
- Entre Rios
- Formosa
- Jujuy
- La Pampa
- La Rioja
- Mendoza
- Misiones
- Neuquen
- Rio Negro
- Salta
- San Juan
- San Luis
- Santa Cruz
- Santa Fe
- Santiago del Estero
- Tierra del Fuego - Antarktika in južnoatlantski otoki
- Tucuman Kategorija:Države
- ja:アルゼンチン ko:아르헨티나 ms:Argentina simple:Argentina th:ประเทศอาร์เจนตินา

Japonska

Japonska (Nippon/Nihon 日 (Sonce) 本 (koren/izvor), dobesedno »izvir Sonca«) je otoška država na Daljnem Vzhodu med Pacifiškim oceanom in Japonskim morjem, vzhodno od korejskega polotoka. Japonska je znana tudi kot Dežela vzhajajočega sonca. Japonsko sestavlja veriga otokov; največji med njimi so, od juga proti severu: Kjušu (九州), Šikoku (四国), Honšu (本州, največji otok), in Hokaido (北海道).

Regije

Japonska je razdeljena na več regij. Honšu, največji in najbolj naseljeni otok, je razdeljen na pet (ali več) regij. Ostali otoki so smatrani kot samostojne regije. Od severa proti jugu si sledijo:
- Hokkaido - večji mesti sta Sapporo in Hakodate.
- Honšu:
  - Regija Tohoku - na severovzhodu otoka, kjer sta večji mesti Sendai in Fukušima.
  - Regija Kanto - mesta Tokio, Kawasaki, Yokohama, Yokosuka. Vključuje tudi prefekture Gunma, Saitama, Čiba, Točigi in Ibaraki.
  - Čubu - hribovita srednja regija na področju Japonskih Alp. Regija, ki meji na Japonsko morje, se imenuje Hokuriku, na Pacifik pa meji regija Tokai. Večji mesti v regiji Hokuriku sta Niigata in Kanazawa, v regiji Tokai pa Nagoya (četrto največje japonsko mesto) in Šizuoka.
  - Regija Kinki oz. Kansai - starodavno kulturno in trgovsko središče, z mesti Osaka, Kyoto, Kobe, Nara in Wakayama; vštevši prefekturo Šiga.
  - Čugoku - z mesti Hirošima in Okayama.
- Šikoku - najmanjši od štirih glavnih otokov, znan po budističnih romarjih. Večji mesti sta Matsuyama in Takamatsu.
- Kjušu - najjužnejši izmed štirih glavnih otokov. Pomembnejša mesta so Fukuoka, Kitakjušu in Nagasaki.
- Okinava - delno tropska južna veriga otokov, ki poteka v smeri proti Tajvanu. Edino večje mesto je Naha.

Prefekture

Japonska ustava deli državo na 47 prefektur, ki administrativne obveznosti opravljajo neodvisno od centralne vlade. Od severa proti jugu si sledijo:

- 1.Hokkaido
- 2.Aomori
- 3.Iwate
- 4.Miyagi
- 5.Akita
- 6.Yamagata
- 7.Fukušima
- 8.Ibaraki
- 9.Prefektura Točigi
- 10.Gunma
- 11.Saitama
- 12.Čiba
- 13.Tokio
- 14.Kanagawa
- 15.Niigata
- 16.Toyama
- 17.Išikava
- 18.Fukui
- 19.Jamanaši
- 20.Nagano
- 21.Gifu
- 22.Šizuoka
- 23.Aiči
- 24.Mie
- 25.Šiga
- 26.Kyoto
- 27.Osaka
- 28.Hyogo
- 29.Nara
- 30.Wakayama
- 31.Tottori
- 32.Šimane
- 33.Okayama
- 34.Hirošima
- 35.Jamaguči
- 36.Tokušima
- 37.Kagawa
- 38.Ehime
- 39.Koči
- 40.Fukuoka
- 41.Saga
- 42.Nagasaki
- 43.Kumamoto
- 44.Oita
- 45.Miyazaki
- 46.Kagošima
- 47.Okinava

Teritorijalna vprašanja

Japonska nima razrešenih ozemeljskih vprašanj, ki se nanašajo na japonske otoke pred 2. svetovno vojno. To so štirje južni otoki iz verige Kurilskih otokov (ki spadajo pod Rusko administracijo), Skalovje Liancourt (korejsko: Dokdo, japonsko: Takešima), ki spadajo pod Korejsko administracijo - in Otočje Senaku (kitajščina: Diaoyutai), ki si ga lastita tako Tajvan kot Kitajska. Polemičnost teh ozemelj je predvsem v nadzorovanju morskih in drugih naravnih bogastev, ki lahko služijo kot rezerve (zemeljski plin in nafta).

Glej tudi


- Japonski zlogovni abecedi hiragana in katakana.
- Iroha, japonska zlogovna abeceda v obliki pesmi.
Kategorija:Države
- Kategorija:Otoki Kategorija:Koalicija voljnih als:Japan ja:日本 ko:일본 ms:Jepun simple:Japan th:ประเทศญี่ปุ่น zh-min-nan:Ji̍t-pún

Madagaskar

Madagaskar je otoška država v Indijskem oceanu, ob vzhodni obali afriške države Mozambik. Madagaskar je 4. največji otok na svetu. Na severozahodu se prek Mozambiškega kanala pripluje do otoka Mayotte in do Komorov, na severu pa do otokov Glorioso, na severovzhodu pa do Sejšelov.

Zgodovina

Predniki današnjih prebivalcev se priselijo na otok iz jugovzhodne Azije v 4. stoletju. V 7. stoletju Arabci vzpostavijo trgovske postojanke ob severovzhodni obali Madagaskarja. Portugalci odkrijejo otok v začetku 16. stoletja med potovanjem v Indijo. V poznem 17. stoletju Francozi vzpostavijo trgovske postojanke ob vzhodni obali. od 1774 do 1824 so obale pogosto obiskane s strani gusarjev. Konec 18. stoletja vladarji Merine vzpostavijo nadvlado nad večjim delom otoka, vključno z obalo. Leta 1817 kralj Radema I. (vladal 1810 - 1828) in britanski guverner Mauritiusa skleneta pogodbo o ukinitvi trgovine s sužnji, ki je bila do tedaj pomembna za ekonomijo Merine. V zameno dobi otok britansko vojaško in denarno pomoč. Kraljica Ranavalona I. (1828 - 1861) tako odpira šole in tiska knjige na malgaškem jeziku. Do vojaškega spopada s Francozi pride za časa vladanja Ranavalone II. v letih 1883 - 85, ko je otok razglašen za francoski protektorat. Kot del splošne porazdelitve vplivnih območij te regije dobi Velika Britanija na ta račun otok Zanzibar (sedaj del Tanzanije). Celotno kontrolo nad otokom Francija vzpostavi v letih 1895 - 96 z ukinitvijo kraljevine Merine. Med II. svetovno vojno po padcu Francije otok zasede Velika Britanija, ki ga leta 1943 preda Francoskim svobodnim silam. Leta 1946 Madagaskar postane francoski prekomorski teritorij. Istega leta ustanovljeno Demokratsko gibanje za obnovo Madagaskarja - MDRM premaga na volitvah francoske kolaborante. Leta 1947 sproži antikolonialni vstanek, ki je krvavo zadušen leto kasneje, stranka prepovedana, njeni vodje pa pozaprti. Leta 1956 Francija izvede reformo institucij. Istega leta ustanovljena Zveza malgaškega naroda nadaljuje politiko prejšnje MDRM, medtem ko Socialdemokratska stranka Madagaskarja in Komorov zavzame bolj umirjeno stališče do Francije. 14. oktobra 1958 Madagaskar postane avtonomna republika v sestavi Francoske skupnosti. Obdobje začasne vlade se konča s sprejemom ustave leta 1959, popolno neodvisnost pa Madagaskar doseže 26. junija1960. Kategorija:Države
- Kategorija:Otoki ja:マダガスカル ko:마다가스카르 ms:Madagascar simple:Madagascar zh-min-nan:Madagasikara

2000

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. - 2000. - 2010. 2020. 2030. 2040. 2050. Leta: 1995 1996 1997 1998 1999 - 2000 - 2001 2002 2003 2004 2005 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki
- 1. januar - večina Zemljanov praznuje začetek tretjega tisočletja, čeprav se začne šele 2001
- 12. avgust - potopi se ruska podmornica Kursk z vsemi 118 možmi
- 31. december - konec drugega tisočletja Rojstva
- Smrti
- 4. maj - Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik (
- 1911)
- 31. julij - Hendrik Christoffel van de Hulst, nizozemski astronom (
- 1918)
- 20. september - German Stepanovič Titov, ruski kozmonavt (
- 1935)
- 15. oktober - Konrad Emil Bloch, nemško ameriški biokemik, nobelovec 1964 (
- 1912)
- 15. december - George Eric Deacon Alcock, angleški učitelj, ljubiteljski astronom (
- 1912) Nobelove nagrade
- fizika: Žores Ivanovič Alfjorov, Herbert Kroemer in Jack St. Claire Kilby
- kemija: Alan J. Heeger, Alan G. MacDiarmid in Hideki Širakava
- medicina in fiziologija: Arvid Carlsson, Paul Greengard in Eric R. Kandel
- književnost: Gao Ksingžian
- mir: Kim Dae Jung
- ekonomija: James Heckman in Daniel McFadden Glej tudi: 0-2000 als:2000 ja:2000年 ko:2000년 ms:2000 simple:2000 th:พ.ศ. 2543 zh-min-nan:2000 nî

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom. Čeprav lahko izjemoma pomeni tudi prebivalce Severne Amerike ali Amerik nasploh, so za njih pogostejše določnejše oznake Severnoameričani, Južnoameričani in Latinskoameričani. V 19. stoletju so uporabljali pojem Ameriška rasa ali tudi (danes slabšalno) »rdeča rasa«, s katerim so označili Indijance, domorodne prebivalce obeh Amerik.

Glej tudi


- Zgodovina Združenih držav Amerike Kategorija:Narodi
- simple:American th:อเมริกัน

Madžarski Slovenci

Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5.000 in 6.000 pripadnikov). Ime je dobilo po reki Rabi. V madžarščini se je za Porabje in Prekmurje najprej uporabljal izraz Vendvidék (Slovence v ogrskem delu nekdanje Avstro-Ogrske so vse do leta 1981 tudi uradno imenovali Vendi), danes sta se »prijela« izraza Szlovén-vidék in Rába-vidék.

Območje Slovenskega Porabja

Ozemlje Slovenskega Porabja je po obliki podobno trikotniku s površino 94 km2. Južno »stranico« predstavlja državna meja s Slovenijo (Goričkim) med Tromejnikom po razvodju med Muro in Rabo do vzhodno od Budincev. Vzhodna »stranica« med Budinci in Monoštrom Porabje loči od preostanka Madžarske, medtem ko zahodna stranica med Monoštrom in Tromejnikom predstavlja državno mejo z Avstrijo. Na tem območju je sedem vasi, kjer živijo porabski Slovenci:
- Gornji Senik (Felsőszölnök)
- Dolnji Senik (Alsószölnök)
- Sakalovci (Szakonyfalu)
- Slovenska ves (Rábatótfalu)
- Števanovci (Apátistvánfalva)
- Verica-Ritkarovci (Kétvölgy)
- Andovci (Orfalu) Razvoj industrije spodbuja priseljevanje prebivalcev omenjenih vasi v Monošter, ki tako velja za središče slovenske manjšine na Madžarskem.

Porabski Slovenci

Predniki porabskih Slovencev so to območje poselili že v 9. stoletju in so živeli v sklopu Spodnje Panonije. Tudi po madžarskem uničenju te države v 10. stoletju so uspeli ohraniti svoje narečje, ki je podobno narečju sosednjega Goričkega. V 18. stoletju je Mikloš Küzmič prevedel Sveto pismo v to narečje, ki se še danes uporablja med slovenskimi mašami v gornjeseniški in števanovški župniji. Po koncu 1. svetovne vojne, ko je vojska Kraljevine SHS zasedala Prekmurje, ji je antanta prepovedala zasedbo Porabja, ki je tako po podpisu trianonske pogodbe pripadlo Madžarski ter postalo vkleščeno med Avsrijo in Kraljevino SHS, kar je povzročilo pretrganje pred tem tesnih vezi s Prekmurjem in pričetek gospodarskega zaostajanja regije. Med obema svetovnima vojnama se madžarske oblasti niso kaj dosti ukvarjale z narodnimi manjšinami na svojem ozemlju, po letu 1945 pa so z odlokom dovolile izobraževanje nemadžarskih učencev v svojih maternih jezikih. Resolucija Informbiroja leta 1948, ko je Madžarska ostala sovjetski satelit, so se odnosi z Jugoslavijo poslabšali, kar je občutila tudi slovenska manjšina. Odpravili so pouk v slovenščini na treh porabskih šolah, pričeli so se preseljevanje v notranjost države, psihološka propaganda in popolna zapora meje z matično državo. Ponovni poskusi reševanja problematike dvojezičnega šolstva so se pričeli leta 1969 z ustanovitvijo posebne komisije za narodne manjšine. Sprememba ustave leta 1972 je slovenski skupaj z drugimi manjšinami dala možnost rabe maternega jezika. Leta 1979 je na Radiu Győr dobila 25 minut slovenskega programa na teden. V glasilu »Narodne novine«, ki so ga v Budimpešti sicer izdajali za potrebe hrvaške in srbske manjšine, je bila tudi polstranska priloga v knjižni slovenščini. Ob demokratičnih spremembah na Madžarskem so se razmere za manjšino še izboljšale. Oktobra 1990, po razpadu Demokratične zveze južnih Slovanov na Madžarskem, je bila v Gornjem Seniku ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, ki ima sicer sedež v Monoštru. Ta zveza je leto kasneje pričela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, še eno leto kasneje pa je madžarska televizija pričela s predvajanjem 25 minutne oddaje »Slovenski utrinek« vsakih 14 dni. Leta 1993 je zakon 13 manjšinam, tudi slovenski, omogočil voljenje manjšinskih samouprav. Slovenci so jih najprej ustanovili v sedmih porabskih vaseh (sedež Državne slovenske samouprave je v Gornjem Seniku), pozneje pa še v Sombotelu (Szombathelyju), Budimpešti (v obeh mestih deluje slovensko društvo) in Mosonmagyaróváru. Leta 1998 so v Monoštru odprli generalni konzulat Slovenije in Slovenski kulturno - informacijski center. 23. junija 2000 je na Radiu Monošter pričel oddajati vsakodnevni enourni program v slovenščini. Po osamosvojitvi Slovenije je odprtje več mejnih prehodov na Goričkem olajšalo stike manjšine s Slovenijo. Ob začetku 90. let se je pojavila ideja železniške povezave med Mursko Soboto in Monoštrom čez Porabje, vendar je bila proga nato iz ekonomskih in praktičnih razlogov speljana čez Hodoš in ob reki Zali proti vzhodu. Zato pa od leta 2005 obe mesti povezuje avtobusna proga. Pristop Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo leta 2004 je stike še olajšal. Navkljub občutno izboljšanemu položaju v zadnjih 15 letih razmere za manjšino še vedno niso idealne. Območje je zaradi obmejne lege nerazvito, večina zemlje v vaseh pripada godpodarsko neperspektivnim majhnim kmetijam (precejšen del jih ne meri več kot 3 ha), kar spodbuja preseljavanje zlasti mladih v industrijsko razvitejši Monošter, kjer pa sta prevladujoči avstrijski in nemški kapital bolj naklonjena nemščini. Slovenska manjšina nima zagotovljenega sedeža v madžarskem državnem parlamentu, poleg tega uradna Budimpešta za delovanje organizacij slovenske manjšine nameni le desetino finančnih sredstev, kolikor jih za madžarsko manjšino v Sloveniji nameni uradna Ljubljana.

Zunanje povezave


- [http://www.uvi.si/slo/slovenija/kratka-predstavitev/prebivalstvo/manjsina-madzarska/ Predstavitev na UVI]
- [http://www.hu-embassy.si/Index_files/si_files/slov_files/slovenci.htm Predstavitev na straneh madžarskega veleposlaništva v Sloveniji]
- [http://www.szentgotthard.hu/!kulf/slo/kisterseg.php Predstavitev monoštrske regije vključno s slovenskimi vasmi]

Viri


- Marija Kozar-Mukič, Slovensko Porabje-Szlovénvidék, Ljubljana-Szombathely, 1983
- Katalin Munda Hirnök, O nekaterih aktualnih vprašanjih Slovencev na Madžarskem: ekspertiza, (Ekspertize 170). Ljubljana:INV, 1998
- Ludvik Olas, Porabski Slovenci, Enciklopedija Slovenije 9, Ljubljana, 1995 Kategorija:Geografija Madžarske

Boserebia

De boserebia (Erebia ligea) is een dagvlinder uit de familie Satyridae, de Zandoogjes en Erebia's. De boserebia komt in twee verspreidingsgebieden. Het Noordelijke loopt van Scandinavië tot de Baltische Staten en het Zuidelijke van Oostelijk Frankrijk tot de Balkan. In Nederland en België wordt de boserebia alleen als dwaalgast aangetroffen. Als leefgebied geeft de vlinder de voorkeur aan bloemrijke plekken in gemengde of naaldbossen. De vliegtijd is van juni tot en met augustus. De levenscyclus duurt twee jaar. De rupsen kruipen na de overwintering, in het vroege voorjaar, pas uit het ei. categorie:vlinder

jastrzbia gra pensjonat okucia metalowe Prague hotels thrifty car rental Black-Breath










































:: RELATED NEWS ::
Eishockey-Oberliga 1949/50

Die 2. Eishockey-Oberligasaison startete mit 8 Mannschaften. Wie im Vorjahr wurde der Deutsche Meister in einer Einfachrunde ermittelt. Im Gegensatz zur Vorsaison gab es in diesem Jahr einen Direktabsteiger. Da die Oberliga 1950/51 aufstockt wurde, entfielen die witterungsbedingt auf Herbst 1950 verlegten Aufstiegsspiele und die von den Landesverbänden gemeldeten Mannschafte
Landkreis Dillingen a.d.Donau
Der Landkreis Dillingen an der Donau (offizieller Name Landkreis Dillingen a.d.Donau) ist ein Landkreis im Norden des Regierungsbezirks Schwaben in Bayern. Nachbarkreise sind im Norden der Landkreis Donau-Ries, im Osten und Südosten der Landkreis Augsburg, im Südwesten der Landkreis Günzburg und im Westen der baden-württembergische
Ex-Steffi
Ex-Steffi ist die Bezeichnung eines besetzten autonomen Zentrums in Karlsruhe. 1990 begann mit einer Hausbesetzung in der Karlsruher Innenstadt die Geschichte der "Steffi", 25 Tage währte die Besetzung bis sich Hausbesitzer und BesetzerInnen auf einen Nutzungsvertrag einigten und somit die Besetzung legalisiert wurde, und das 13 Jahre leerstehende Haus somit wieder genutzt wurde. 1997 sollte nach 7 Jahren Nutzung das au

Rise
Eine Rise ist ein Kopftuch, das zur Kleidung der Frauen des Mittelalters gehörte und vom 13. bis zum 15. Jahrhundert getragen wurde. Die Rise war ein schleierartiges, faltenreiches Tuch aus feinem Leinen, das Wangen, Hals und Kinn der Trägerin bedeckte. Sie wurde in Höhe der Schläfen am Gebende oder im Haar befestigt und oft auch mit einem Kopfschle
Carl Ludwig Koch
Carl Ludwig Koch (
- 21. September 1778 in Kusel; † 23. August 1857 in Nürnberg) war ein Entomologe und Arachnologe (Insekten- und Spinnenforscher). Ihm sind viele Erstbeschreibung der

Ludwig Carl Christian Koch
Ludwig Carl Christian Koch (
- 8. November 1825 in Regensburg; † 1. November 1908 in Nürnberg) war ein deutscher Entomologe und Arachnologe (Insekten- und Spinnenforscher). Ludwig Carl Christian Koch war der S