:: wikimiki.org ::

Atom

Atom

Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti. Beseda izhaja iz grščine: atomos - nedeljiv, iz a- - ne- + tomos - rez. Atomi so gradniki molekul in snovi kot take. Atomi se pri kemijskih reakcijah ohranjajo, že dobrih sto let pa je znano, da v resnici niso nedeljivi, ampak so sestavljeni iz še manjših delcev. Velikosti atomov so od 10 do 100 pm.

Zgradba atomov

Atome sestavlja atomsko jedro in elektroni, ki se gibljejo okoli jedra in tvorijo elektronsko ovojnico. Jedro je sestavljeno iz protonov in nevtronov, ki jih s skupnim imenom imenujemo nukleoni. Atomi istega elementa imajo enako število protonov in elektronov. Število protonov oziroma elektronov določa kemijsko naravo elementa. Enako je atomskemu številu, ki ga označimo s simbolom Z. Vsota števila protonov in nevtronov v jedru atoma je enaka masnemu številu. Atomi istega elementa, ki se med seboj razlikujejo po številu nevtronov, se imenujejo izotopi. Elementi so v naravi lahko razširjeni v obliki različnih izotopov. Protoni v jedru nosijo po en pozitivni osnovni naboj, nevtroni pa so nenabiti in električno nevtralni. Število pozitivnih osnovnih nabojev v jedru je enako številu negativnih elektronov v elektronski ovojnici, zato so navzven atomi električno nevtralni. Atom je električno nevtralen, ker ima enako število pozitivnih protonov v jedru kot negativnih elektronov v elektronski ovojnici. Če atom izgubi ali sprejme enega ali več elektronov, se ravnotežje med pozitivnimi in negativnimi naboji poruši in atom postane električno nabit. Električno nabite atome ali atomske skupine imenujemo ioni. Pozitivno nabite imenujemo kationi, negativne pa anioni.

Zgodovina

Raznovrstne snovi, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju, so sestavljene iz posamičnih atomov, ki jih je vsega nekaj deset različnih vrst. Obstoj takšnih delcev so prvi predlagali v 6. stoletju pr. n. št. grški filozofi (Demokrit, Levkip in Epikur), vendar je predlog utonil v pozabo, dokler ga ni v 18. stoletju oživil Bošković, zares pa je zaživel, ko je Dalton predlagal njegovo uporabo v kemiji. Bošković je svojo teorijo zasnoval na Newtonovi mehaniki in jo leta 1758 objavil pod naslovom Theoria philosophiae naturalis redacta ad unicam legem virium in natura existentium. V njegovi teoriji so atomi točke brez notranje zgradbe, ki med seboj delujejo z odbojnimi in privlačnimi silami, odvisno od razdalje. Dalton je s teorijo o atomih pojasnil, zakaj se plini vedno spajajo v celoštevilčnih deležih. Šele Avogadro pa je v 19. stoletju začel pravilno razlikovati med atomi in molekulami. Dandanes lahko atome tudi eksperimentalno opazujemo. Kategorija:Atomska in molekulska fizika Kategorija:Kemija ja:原子 ko:원자 ms:Atom simple:Atom th:อะตอม

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta. Po navadi se definicija snovi omeji na tiste entitete, ki jih raziskuje fizika. Definicija, ki ji tukaj sledimo, opredeljuje snov kot najmanjše, najbolj osnovne entitete, ki se pojavljajo v fiziki. Zaradi tega lahko na snov gledamo kot gradivo, ki ga sestavljajo delci, ki so fermioni in zanje velja Paulijevo izključitveno načelo, po katerem dva ferminona ne moreta biti v istem kvantnem stanju. V skladu s tem načelom vsi delci, ki sestavljajo snov, niso v svojih najnižjih energijskih stanjih in tako stabilne strukture s fermioni lahko obstojijo. Poleg tega Paulijevo izključitveno načelo zagotavlja da dva dela snovi v istem času ne bosta na istem kraju in bosta celo trčila med seboj, z razliko od svetlobe, ki ne reagira s snovjo. Snov, ki jo običajno opazujemo, je v obliki kemijskih spojin, polimerov, zlitin ali čistih kemijskih elementov. Glede na različne termodinamične pogoje kot sta temperatura in tlak lahko snov obstaja v različnih »fazah«, od katerih so najbolj znane trdna, tekoča in plinska. Poleg teh obstajajo še plazma, supertekoča in Bose-Einsteinov kondenzat. Pri faznem prehodu preide snov iz ene faze v drugo. Te pojave preučuje termodinamika.

Glej tudi

- material
- antimaterija
- faza snovi
- fizika delcev, vsebuje kratek zgodovinski pregled
- materializem
- kemijsko sredstvo Kategorija:Fizika ja:物質 simple:Matter

Pikometer

Píkometer (oznaka pm) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za dolžino, enaka 10^-12 m. Tisočkrat večja enota je nanometer, tisočkrat manjša pa femtometer. Enota ångström, ki ni del mednarodnega sistema enot, je stokrat večja od pikometra. Kategorija:Izpeljane enote SI ja:ピコメートル

Atomsko jedro

Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9%) mase atoma. Premer jedra je okrog 10^-15 m, kar je približno 10.000-krat manj od premera atoma. Jedro je sestavljeno iz nukleonov - pozitivno nabitih protonov in nenabitih nevtronov. Nukleoni so medsebojno povezani z močno jedrsko silo. Število protonov v jedru določa vrstno število Z in s tem kemijski značaj elementa, skupno število nukleonov pa določa masno število A. Atomi, katerih jedra imajo enako vrstno število in različno masno število, so izotopi danega elementa. Izotopi so lahko stabilni ali nestabilni. Nestabilni izotopi razpadajo z enim od radioaktivnih razpadov.

Modeli atomskega jedra

Kapljični model

Fenomenološki kapljični model opisuje jedro kot kapljico »tekočine« nukleonov. Vezavno energijo jedra podaja Weizsäckerjeva semiempirična masna formula: :

W = -w_0 A  + w_1 A^ + w_2 \frac + w_3 \frac + w_4 \frac

Prvi člen je notranja energija jedra, ki je sorazmerna številu nukleonov. Člen, sorazmeren A^2/3 opisuje površinsko energijo, ki izvira iz dejstva, da imajo nukleoni na površini manj sosedov in zato manj prispevajo k vezavni energiji. Člen, sorazmeren Z², opisuje energijo zaradi elektrostatskega odboja protonov v jedru, člen, sorazmeren (A-2Z)² pa mešalno energijo, ki fenomenološko opisuje dejstvo, da imajo lahka jedra približno enako število protonov in nevtronov. Zadnji člen je paritvena energija, ki opisuje, da so najmočneje vezana jedra s sodim številom protonov in sodim številom nevtronov, najmanj pa taka z lihim številom protonov in lihim številom nevtronov. Vrednosti snovnih parametrov v semiempirični masni formuli so (E. Segré, Nuclei and Particles, Benjamin, 1977):

Lupinski model

Lupinski model opisuje atomsko jedro analogno z modelom energijskih ravni elektronskih »lupin« v atomu. Lupinski model upošteva pare proton-proton in nevtron-nevtron. Ravni v vezavni energiji jedra so zapolnjene, ko število protonov ali nevtronov doseže 2, 8, 20, 28, 50, 82 ali 126. Te vrednosti ustrezajo tako imenovanim »magičnim« vrednostim zelo stabilnih jeder. Lupinski model pravilno napove nekatere lastnosti jedra, kot je denimo magnetni moment.

Zgodovina

Literatura

- Mitja Rosina, Jedrska fizika, Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, Ljubljana 1981.
- ja:原子核 ko:원자핵 th:นิวเคลียสอะตอม

Proton

Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10^-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10^-19 As. Protoni skupaj z nevtroni sestavljajo atomska jedra (izjema je jedro v naravi najpogostejšega izotopa vodika ¹H, ki ga sestavlja en sam proton). Protone in nevtrone v jedru veže močna jedrska sila. Število protonov v jedru je tisto, ki določa, za kateri kemijski element gre. Protone uvrščamo med barione. Sestavljeni so iz po treh kvarkov: dveh kvarkov »gor« in enega kvarka »dol«. V kemiji in biokemiji se izraz »proton« pogosto uporablja za vodikov ion v vodni raztopini, torej za hidronijev ion. V tem kontekstu je protonski donor kislina, protonski akceptor pa baza.

Zgodovina

Protone je odkril leta 1918 novozelandski fizik Ernest Rutherford. Pri opazovanju dušika v plinastem agregatnem stanju je v scintilacijskih merilnih napravah opazil sledi vodika pri trku dveh delcev alfa s plinom. Dognal je, da lahko vodik izhaja le iz dušika in zaradi tega mora dušik vsebovati vodikovo jedro. Na ta način je predlagal, da je vodikovo jedro, za katerega so vedeli, da ima vrstno število 1, osnovni delec. Imenoval ga je proton, po grški besedi protos, kar pomeni prvi.

Literatura

- Janez Strnad, Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

Glej tudi

- nukleon. Kategorija:Jedro in osnovni delci ja:陽子 nb:Proton

Nevtron

Nevtrón je jedrski delec brez električnega naboja in z maso 1,675 · 10^-27 kg. Nevtroni skupaj s podobno težkimi protoni sestavljajo atomska jedra (izjema je jedro najpogostejšega izotopa vodika ¹H, ki ga sestavlja en sam proton). Zunaj jedra, ko nevtronov ne vežejo močne jedrske sile, nevtroni niso stabilni in razpadejo z razpolovnim časom približno 15 minut na proton, elektron in elektronski antinevtrino. Opisani razpad β poteka tudi v nekaterih nestabilnih jedrih. Nevtron uvrščamo med barione; sestavljajo ga trije kvarki, en kvark »gor« in dva kvarka »dol«.

Literatura

- Janez Strnad, Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

Glej tudi

- nukleon. Kategorija:Jedro in osnovni delci ja:中性子 ko:중성자 th:นิวตรอน

Kemijski element

Kemíjski (kémijski) elemènt (tudi kemíjska (kémijska) prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine. Kemijski elementi se delijo na kovine in nekovine, nekatere je mogoče dobiti le umetno. Najmanjši delci kemijskega elementa so atomi.

Glej tudi

- periodni sistem elementov
- abecedni seznam elementov
- seznam elementov po atomskem številu
- seznam elementov po kemijskem simbolu Kategorija:Kemija
- ja:元素 ko:화학 원소 ms:Unsur kimia simple:Element th:ธาตุเคมี

Masno število

Másno števílo (oznaka A) izraža na celo število zaokroženo maso atomskega jedra, izraženo v atomskih enotah mase. To je obenem tudi število vseh nukleonov v jedru. Atomi z jedri z enakim vrstnim številom in različnim masnim številom so izotopi danega elementa. Kategorija:Atomska in molekulska fizika Kategorija:Jedro in osnovni delci Kategorija:Kemija ja:質量数

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi. Vsi električni naboji so pozitivni ali negativni večkratniki osnovnega naboja. Navadno ga označujemo z oznako e₀. Naboj protona je tako +e₀, naboj elektrona pa -e₀. Vrednost osnovnega naboja je :1,602.176.462(63) · 10^-19 C Osnovni naboj je ena osnovnih konstant v fiziki.

Glej tudi

- atomske enote. Kategorija:Fizikalne konstante ja:電気素量

Kation

Kátion je ion s pozitivnim električnim nabojem, ki pri elektrolizi potuje proti katodi. Nasprotno predznačen ion je anion. Kategorija:Atomska in molekulska fizika Kategorija:Elektrika in magnetizem Kategorija:Kemija

6. stoletje pr. n. št.

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po petem stoletju pr. n. št. so pisana ležeče. Kategorija:Stoletja
- ja:紀元前6世紀 ko:기원전 6세기

Filozof

Ko govorimo o filozofih, ne moremo mimo vprašanja »kaj je filozofija?«. Odgovor na slednje je daleč od tega, da bi bil lahek, podobno kot vprašanja, kot so »kaj je glasba?« ali, če še bolj posplošim, »kaj je umetnost?«. Vseeno bom poskušal na le-to odgovoriti. Torej, filozofija je iskanje resnice. Kakšne resnice? V tem primeru resnica ne pomeni odgovor na vprašanje, ki ga starši zastavljajo svojim otrokom in po navadi dodajo stavek »Povej resnico.«, ampak resnica o človeškem obstoju. Ob tem se najbolj pogosto pojavljajo vprašanja: »Kdo smo?«, »Zakaj smo?« in »Kje smo?«. Filozofija je torej, če se smem tako izraziti, iskanje »večne resnice«. Potemtakem je filozof tisti, ki le-to išče.

Glej tudi

- seznam filozofov Kategorija:Filozofija
-

Levkip

Levkíp (grško Λεύκιππος: Leúkippos), grški filozof,
- okoli 490 pr. n. št., Milet, ali morda Eleja (danes Velija), † okoli 420 pr. n. št.. O Levkipu ni skoraj nič znanega, še to ne, ali je res živel. Kakor Anaksagora je domneval o obstoju semen (spermata ali hremata), ki so bile različica atomov (atomoi). Bil je Demokritov učitelj in je prvi izrazil načelo vzročnosti, da ima vsak dogodek svoj naravni vzrok. Njegova dela se niso ohranila in jih je večinoma povzel Demokrit. Rodil se je morda tudi v Eleji, saj naj bi bila njegova filozofija povezana z eleati. Bil je Anaksagorin, Zenonov in Empedoklejev sodobnik. Njegovo delo je skoraj v celoti zasenčilo Demokritovo, tako da je Epikur, po Diogenu Laertu celo dvomil, da je res živel. Aristotel in Teofrast pa sta mu priznavala zamisel o atomizmu.

Glej tudi

- seznam filozofov Kategorija:Antična Grčija Levkip

Epikur

Epikur (grško 'Eπίκουρος: Epíkouros), grški filozof,
- 341 pr. n. št., Samos, † 270 pr. n. št., Atene. Epikur je izhajal iz begunske atenske družine. Njegova starša sta bila atenska meščana in sta se preselila na egejski otok Samos. Epikur se je vrnil v Atene in služil kot efeb, mladenič svobodnega rodu v vojaški službi. Dramatik Menander je bil kot efeb v istem razredu z Epikurjem. Epikur je po pridobitvi filozofske izobrazbe v večih grških mestih začel učiti v dveh mestih v Mali Aziji. Ustanovil je eno najpomembnejših filozofskih šol, atenske dobe, z imenom Vrt. Njegov filozofski sistem se po njem imenuje epikurejstvo. Njegovo učenje se je razlikovalo od drugih glavnih grških mislecev tistega in predhodnega časa. Ženskam in sužnjem je dovolil hoditi v svojo šolo. V svoji epistemologiji je poudarjal pomen čutil. Bil je med prvimi Grki, ki je prenehal z bogaboječnostjo in čaščenjem bogov, kar je bila splošna navada do njegovega časa. Elementi Epikurjeve filozofije so odmevali in vzniknili pri različnih mislecih in gibanjih skozi zahodno zgodovino mišljenja. Za človeka je bilo po njemu samoumevno, »da ima pravico živeti, da je svoboden in brez nevarnosti«. To so kasneje povzeli demokratični misleci francoske revolucije in drugi, kot na primer John Locke, ki je zapisal, da imajo ljudje pravico do »življenja, svobode in lastnine.« Te tri značilnosti so prenašali vse do današnjosti, in tudi v ameriško gibanje za svobodo ter deklaracijo o neodvisnosti Thomasa Jeffersona kot »življenje, svoboda in težnja po sreči«.

Glej tudi

- Epikurjev paradoks
- hedonizem
- seznam filozofov Kategorija:Rojeni leta 341 pr. n. št. Kategorija:Umrli leta 270 pr. n. št. Epikur ja:エピクロス ko:에피쿠로스

18. stoletje

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po osemnajstem stoletju so pisana ležeče.
- Kategorija:Stoletja ja:18世紀 ko:18세기

John Dalton

John Dalton [džòn dálton], angleški kemik in fizik,
- 6. september 1766, Eaglesfield pri Cockermouthu, grofija Cumberland, Anglija, † 27. julij 1844, Manchester. Dalton je bi znan kot zagovornik atomistične teorije, da so vse snovi v naravi sestavljene iz atomov. Bil je barvno slep. Leta 1794 je objavil prvi znanstveni članek o tej človeški nezmožnosti, ki se danes imenuje tudi po njem - daltonizem.

Glej tudi

- Daltonov zakon Dalton, John Dalton, John Dalton, John Dalton, John ja:ジョン・ドルトン

Isaac Newton

Sir Isaac Newton [àjzek njútn], angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist,
- 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), vas Woolsthorpe pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, London, Anglija.

Življenje in delo

Delo, ki ga je v fiziki začel Galilei, je nadaljeval in do prvega viška pripeljal Newton. Večkrat naletimo na podatek, da se je Newton rodil v letu, v katerem je umrl Galilei, vendar so v Angliji tedaj upoštevali še stari koledar; po novem, ki je že veljal drugod, je bilo to leto po Galilejevi smrti. Rodil se je po očetovi smrti. Menda je bil ob rojstvu zelo šibek, a si je proti pričakovanju opomogel. Newton je bil čudežni otrok. Za delo na kmetiji ni bil pripraven in po priporočilu strica, ki je učil v Cambridgeu, so ga poslali tja študirat. Brez težav, a tudi brez posebnih uspehov je leta 1665 študij končal. Menda je na nekem merjenju moči v znanju končal na 24. mestu. V tistem času so zaradi kuge cambriško univerzo za poldrugo leto zaprli. Preživel je prisilne počitnice v domači vasi. Imel je veliko časa za razmišljanje in tedaj naj bi odkril infinitezimalni račun in splošni gravitacijski zakon ter razstavil belo svetlobo na mavrico. Nek njegov življenjepisec pravi, da »v zgodovini znanosti ni primerov, ki bi jih lahko primerjali z Newtonovimi dosežki« v tem poldrugem letu. Vendar vse kaže, da ni bilo čisto tako. Po vsej verjetnosti je Newton tedaj zares razmišljal o gibanju Lune in planetov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. Morda se je tedaj odločil, kaj bo raziskoval, a čas vsaj za obe fizikalni odkritji še ni dozorel. Živel je v zelo razgibanem času, v katerem je dozorevala angleška država. To je bilo obdobje, ko je Oliver Cromwell odstavil kralja Karla I. in postal lord protektor. Newton se je vrnil v Cambridge, ko so univerzo spet odprli, in postal mladi raziskovalec, kot bi rekli danes. Leta 1669 pa se je primerilo nekaj dokaj nenavadnega: njegov učitelj Barrow je šel predčasno v pokoj in svoje profesorsko mesto prepustil Newtonu, češ da ga ta prekaša. Profesor, ki zaseda to stolico, se imenuje Lucasov profesor. Danes to mesto na cambriški univerzi (Cambridge University) zaseda Stephen Hawking. Newton se je lotil raziskovanja svetlobe in uspehi pri tem so mu leta 1672 odprli pot v Kraljevo družbo, angleško akademijo znanosti. Zaradi svojih poskusov s svetlobo je tu prišel v spor s Hookom. Ta je bil nemiren in zajedljiv. Hooke je kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi. To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe. Spor so komaj zgladili. Zaradi tega je Newton odložil pisanje knjige o optiki. Izšla je šele leta 1704, leto dni po Hookovi smrti. Znani pisec poljudnih knjig in znanstvene fantastike Isaac Asimov je o Newtonu napisal tole: »Čeprav je bil Newton največji um, je bil slab primerek moža. Nikoli se ni poročil in nikoli ni pokazal znakov, da se zaveda, da ženske sploh obstajajo. Bil je smešno raztresen in vedno se je zanimal le za stvari, ki niso bile v njegovi neposredni okolici. Bil je tudi izredno občutljiv na kritiko in otročji v svojih reakcijah nanjo. Večkrat se je trdno odločil, da raje ne bo objavil nobenega znanstvenega dela, kot da bi se ponovno izpostavil kritiki. [...] Sovraštvo do kritke pa mu ni branilo, da ne bi bil prepirljiv kot Hooke, čeprav ta lastnost pri njem ni bila tako izrazita. Sam se je izmikal sporom in prepustil svojim prijateljem, da so nosili njegov najtežji delež. Iz ozadja jih je spodbujal, pri tem pa ni naredil nobenega koraka, da bi jih branil ali kaj priznal.« Vendar se je po Hookovi zaslugi proti koncu leta 1679 Newton začel podrobno zanimati za gibanje planetov. Leta 1687 je izšla njegova knjiga z naslovom (Matematična) Načela naravoslovja (filozofije narave) (Philosophiae naturalis principia mathematica). Filozofijo narave bi danes lahko nadomestili s fiziko ali še bolje z mehaniko. Po Newtonu se imenuje matematična krivulja: :

y =  \; ,

Newtonova serpentina. Newton je prvi uporabljal sodobne znake za višje korene. matematična krivulja Poleg raziskovanja na področju matematike in fizike je Newton veliko časa posvetil tudi ezoteriki in preučevanju Biblije. Samo Biblijo je preučeval v upanju, da bo našel biblijsko kodo.

Dela

- Metoda fluksij (Method of Fluxions) (1671),
- De Motu Corporum (1684),
- Matematična načela naravoslovja (Philosophiae naturalis principia mathematica) (1687),
- Optika ((The) Opticks) (1704),
- Poročila kot predstojnik kovnice denarja ([http://www.pierre-marteau.com/currency/ed/newton-intro.html Reports as Master of the Mint]) (1701-1725),
- Arithmetica universalis (1707),
- Analiza (Analysis) (1711), s temelji infinitezimalnega računa,
- Zgodovinsko poročilo o dveh znamenitih popačenjih iz svetega pisma (An Historical Account of Two Notable Corruptions of Scripture) (1754).
Zunanje povezave
Newton, Isaac Newton, Isaac Newton, Isaac Newton, Isaac Newton, Isaac Newton, Isaac Newton, Isaac Newton, Isaac ja:アイザック・ニュートン ko:아이작 뉴턴 ms:Isaac Newton simple:Isaac Newton th:ไอแซก นิวตัน

1758

Stoletja: 17. stoletje - 18. stoletje - 19. stoletje Desetletja: 1700. 1710. 1720. 1730. 1740. - 1750. - 1760. 1770. 1780. 1790. 1800. Leta: 1753 1754 1755 1756 1757 - 1758 - 1759 1760 1761 1762 1763 ---- Dogodki:
- 1. januar Rojstva
- 28. april - James Monroe, ameriški predsednik († 1831)
- 6. maj - Maximilien François Marie Isidore de Robespierre, francoski revolucionar († 1794)
- 11. oktober - Heinrich Wilhelm Mathias Olbers, nemški astronom, zdravnik, fizik († 1840) Smrti
- Glej tudi 0-1758 ko:1758년

Plin

Plín je snov v takšnem agregatnem stanju, v katerem zavzame obliko posode, pri čemer ne ohranja stalne prostornine in ne tvori gladine, ampak zasede ves razpoložljiv prostor v posodi. Pline skupaj s kapljevinami uvrščamo med tekočine. Gostota plinov je pri navadnih pogojih dosti manjša od gostote kapljevin ali trdnin. Stisljivost plinov je veliko večja od stisljivosti kapljevin.

Idealni plin

Idealni plin je približek realnih plinov, v katerem zanemarimo privlačne sile med molekulami plina in delež, ki ga v prostoru, napolnjenem s plinom, zasedajo same molekule. Obnašanje idealnih plinov opišemo s splošno plinsko enačbo, njegova notranja energija pa je odvisna le od temperature. Kategorija:Termodinamika
- ja:気体 simple:Gas zh-cn:气体 zh-tw:氣體

Amadeo Avogadro

Lorenzo Romano Amadeo Carlo Avogadro, grof quaregnski in corettski, italijanski plemič in fizik,
- 6. avgust 1776, Torino, Piemont, Italija, † 9. julij 1856, Torino. Avogadro, Amadeo Avogadro, Amadeo Avogadro, Amadeo Avogadro, Amadeo ja:アメデオ・アヴォガドロ

19. stoletje

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po devetnajstem stoletju so pisana ležeče.
- Kategorija:Stoletja als:19. Jahrhundert ja:19世紀 ko:19세기 simple:19th century th:คริสต์ศตวรรษที่ 19 zh-min-nan:19 sè-kí

Molekula

Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev. Molekulo sestavljata dva ali več atoma, povezana s kemijsko vezjo. Molekula predstavlja najmanjši nedeljiv delec kemijskega elementa ali spojine, ki ohranja kemijske in fizikalne lastnosti te snovi. Lastnost molekul je celoštevilčno razmerje med kemijskimi elementi, ki sestavljajo spojino, kar podaja empirična formula te spojine. Tako je voda vedno sestavljena iz vodika in kisika v razmerju 2:1, etanol pa iz ogljika, vodika in kisika v razmerju 2:6:1. Vendar pa zgolj razmerje med elementi ne podaja popolnega opisa molekule - dimetileter ima na primer enako razmerje kot etanol. Molekule z istimi atomi v enakih razmerjih imenujemo izomeri. Kemijska formula po drugi strani odraža natančno število atomov, ki sestavljajo molekulo. Iz nje lahko izračunamo molsko maso, ki jo navadno izražamo v atomski enoti mase, enaki eni dvanajstini mase atoma izotopa ogljika ¹²C. Kategorija:Atomska in molekulska fizika Kategorija:Kemija als:Molekül ja:分子 ko:분자 simple:Molecule th:โมเลกุล

God The Lux

Track listing

# Path I Rest In Pain # Path II Posthuman Kind # Path III Lumen Clamosum # Path IV God The Lux # Path V Synchroscheme # Path VI Phosphorror # Path VII Lumen Funescum # Path VIII The Mystory # Path IX Fireclipse # Path X Lumen Coruscum # Path XI Mask Ill # Path XII Legions Are Me # Path XIII Inlustra Nigror

gry rpg keno szkolne gambling apartments in Nice

:: RELATED NEWS ::

Feiglin
Moshe Feiglin is a Jewish Israeli right-wing political activist. In 1995, he co-founded the right-wing Zo Artzeinu ("This [is] our Land") movement with Shmuel Sackett to protest the Oslo Accords. He is the founding father of Israel's Terrorism#Definition. --> Few words are as politically or emotionally charged as terrorism. One 1988 study by the US Army [http://carlisle-www.army.mil/ssi/pubs/2003/bounding/bounding.pdf (PDF)] found that over 100 definitions of the word "terrorism" have been used. For this reason, many news sources avoid using this term, opting instead for less accusat