:: wikimiki.org ::

Dan

Dan

Dán je ena od različnih enot za čas. Beseda se nanaša na periodo trajanja osvetljenosti dela Zemlje, ko je Sonce nad krajevnim horizontom - t.i. naravni dan ali na celotni dan s temno in svetlo periodo skupaj - t.i. koledarski dan. Različne definicije dneva temeljijo na navideznemu gibanju Sonca po nebu (Sončev dan). Vzrok navideznemu gibanju je vrtenje Zemlje okoli svoje osi, kot tudi kroženje Zemlje na tiru okoli Sonca. Dandanes navadno pravimo, da ima dan 24 ur po 60 minut po 60 sekund, oz. skupaj 86400 sekund. Dan ima lahko tudi 86401 sekundo, če se doda prestopna sekunda oz. teoretično tudi le 86399 sekund, če se prestopna sekunda odvzame, kar se pa v praksi zaenkrat še ni zgodilo.

Glej tudi

- časi od 10 kilosekund do 100 kilosekund
- noč
- danes Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote ja:日 nb:Dag simple:Day

Enota

Beseda enôta ima lahko več pomenov:
- v fiziki enota po navadi pomeni fizikalno enoto
- valuta je denarna enota (monetarna enota)
- enota lahko pomeni tudi število ena (glej tudi koren enote, enak element)
- enotski vektor je vektor z dolžino ena
- v matematiki se i imenuje imaginarna enota kompleksnih števil
- v matematiki se obrnljiv element v kolobarju imenuje enota
- v geografiji govorimo o politični enoti
- v vojski so vojaške enote organizirane skupine vojakov. ja:単位 simple:Unit

Beseda

Beséda je v jezikoslovju jezikovna enota govora ali pisave, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Zunanje povezave

Kategorija:Jezikoslovje ja:言葉 simple:Word

Zemlja

Zêmlja je planet, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo in na katerem živimo. Zemlja je tretji planet od Sonca, največji med zemeljskimi planeti Osončja in edino telo, na katerem so pogoji, ki dopuščajo življenje, vsaj kolikor je znano sodobni znanosti. Zemlja ima en naravni satelit Luno in v splošnem verjamemo, da je nastala pred približno 4,5 milijardami leti.

Fizikalne značilnosti

Glavni članek: geofizika

Sestava planeta

- železo 34,6 %
- kisik 29,5 %
- silicij 15,2 %
- magnezij 12,7 %
- nikelj 2,4 %
- žveplo 1,9 %
- titan 0,05 %

Notranjost

- 0-60 km -- litosfera
- 0-30/35 km -- zemeljska skorja
- 30/35-2900 km -- zemeljski plašč
- 100-700 km -- astenosfera
- 2900-5100 km -- zunanje jedro
- 5100-~6375 km -- notranje jedro

Jedro

Povprečna gostota Zemlje je 5,515 kg/m³, kar pomeni, da je najbolj gost planet v našem sončnem sistemu. Jedro je sestavljeno iz kovin, kot so železo (80%), silicij in nikelj.

Zemeljski plašč

Zemeljska skorja

Biosfera

Ozračje

Glavi članek: Ozračje

Hidrosfera

Zemlja v Osončju

Luna

Geografija

Glavni članek: geografija Celine, Oceani

Podnebje

Glavni članek: podnebni model

Površje

Naravni viri

Glavni članek: naravni viri

Raba tal

Naravne ujme

Okolje - trenutno dejansko stanje

Glavni članek: varstvo narave

Poseljenost

Glej tudi: naseljevanje vesolja. Starostna sestava:
- 0-14 let: 1.818.803.078 (29,92 %)
- moški: 932.832.913 (15,35 %)
- ženske: 885.970.165 (14,57 %)
- 15-64 let: 3.840.881.326 (63,19 %)
- moški: 1.942.402.264 (31,95 %)
- ženske: 1.898.479.062 (31,23 %)
- 65 let in čez: 419.090.130 (6,89 %)
- moški: 184,072,470 (3.03 %)
- ženske: 235.017.660 (3,87 %) (ocena 2000) Stopnja rasti prebivalstva: 1,3 % (ocena 2000) Stopnja rojevanja: 22 rojstev/1.000 prebivalcev (ocena 2000) Stopnja smrtnosti: 9 smrti/1.000 prebivalecev (ocena 2000) Razmerje spolov: [moški/ženske]
- pri rojstvu: 1,05
- pod 15. leti: 1,05
- 15-64 let: 1,02
- 65 let in čez: 0,78
- celotno prebivalstvo: 1,01 (ocena 2000)

Vlada

Splošna mednarodna organizacija so Združeni narodi.

Glej tudi

- Pravni sistem: mednarodno pravo
- Ekonomija: svetovno gospodarstvo
- Zgodovina: zgodovina sveta
- potres
- zemeljsko magnetno polje
- ekvatorska izboklina
- Zemlja v leposlovju
- Starost Zemlje

Viri

- Neil F. Comins (2001), Odkrivanje bistvenega vesolja (Discovering the Essential Universe) (Druga izdaja). Kategorija:Planeti Osončja
- ja:地球 ko:지구 ms:Bumi simple:Earth th:โลก zh-min-nan:Tē-kiû

Koledar

Koledár je sestav določevanja datumov k pripadajočim dnevom, oziroma velikokrat razdelitev leta. Datumi lahko temeljijo na zaznavnem gibanju astronomskih teles. Do nekako srednjega veka je bila glavna naloga astronomov izdelava koledarjev za družbene, zgodovinske in kronološke potrebe, čeprav ta naloga tudi danes ni zamrla. Veliko koledarjev je neperiodičnih, vendar nekateri koledarji (še posebej na primer majevski koledar) poznajo začetek ponovnega štetja.

Koledarski sestavi

Koledarji, ki so v rabi na Zemlji so največkrat Lunini, Sončevi, lunisolarni, planetni ali poljubni. Lunin koledar je usklajen z gibanjem Lune (lunine mene); primer je muslimanski koledar. Sončev koledar temelji na opazljivih spremembah letnih časov, ki so usklajeni z gibanjem Sonca; primera sta perzijski koledar in Hajamov koledar. Lunisolarni koledar je usklajen z gibanjema Lune in Sonca; primer je judovski koledar. Planetni koledar je določena časovna doba, ki temelji na več vidnih gibljivih telesih na nebu; primer je teden. Poljubni koledar ni usklajen z nobenim gibanjem telesa na nebu; primer je julijanski dan, ki ga uporabljajo astronomi, (ne smemo ga zamenjevati z julijanskim koledarjem). Obstaja nekaj koledarjev, ki so usklajeni z gibanjem Venere kot so nekateri starodavni egipčanski koledarji. Uskladitev glede na Venero se je verjetno pojavila prvenstveno pri civilizacijah blizu ekvatorja.

Seznam koledarjev

Seznam vključuje tudi datumske sestave, ki v resnici niso koledarji.

Koledarji v uporabi:

- gregorijanski koledar
- julijanski koledar
- kitajski koledar
- japonski koledar
- judovski koledar
- muslimanski koledar
- iranski koledar
- hindujski koledar
- popravljen julijanski koledar
- koptski koledar
- tajski Sončev koledar (suriyakati)
- zoroastrov koledar (vključuje parsi)
- malajalamski koledar
- bahajski koledar (bahá'íjev koledar)
- proračunsko leto
- ISO koledar tedenskega dneva
- 53-tedenski koledar
- pravoslavni koledar
- astronomski koledar

Starejši koledarji:

- azteški koledar
- babilonski koledar
- egipčanski koledar
- koledar francoske revolucije
- atiški koledar (starogrški koledar)
- majevski koledar
- rimski koledar
- pozitivistični koledar
- koledar sovjetske revolucije
- tajski Lunin koledar
- carigrajski koledar
- starogrški koledar

Predlagani koledarji:

- Darianov koledar za uporabo na Marsu, Jupitrovih Galilejevih lunah in Titanu.
- koledarske prenove:
- svetovni koledar
- mednarodni večni koledar (imenovan tudi mednarodni stalni koledar)
- Hajamov koledar in izpeljanke
- Milankovičev koledar

Glej tudi

- liturgično leto,
- koledar svetnikov,
- krščanski koledar,
- računanje dneva v tednu,
- cikli, era, doba, koledarska doba, epoha,
- Koledarska dekleta (britanski film iz leta 2003, kjer igrata Helen Mirren in Julie Walters).
- vesoljski koledar

Zunanje povezave

- Bogdan Kilar (december 1997), [http://www.kvarkadabra.net/index.html?/zgodovina/teksti/koledarji.htm O koledarjih], Kvarkadabra, Spika. Kategorija:Zgodovina po dobah
- ja:暦

Vrtenje

Vrtênje ali rotácija je v fiziki takšno gibanje togega telesa, pri kateri ostajajo točke na osi vrtenja pri miru. Pri vrtenju okrog nepremične osi

\zeta

ima togo telo vrtilno količino

J_ \omega

in vrtilno kinetično energijo

J_ \omega^

, pri čemer je

J_

vztrajnostni moment togega telesa okoli te osi, ω pa kotna hitrost. Za vrtenje velja izrek o vrtilni količini.

Matematični opis vrtenja

Vrtenje v dvorazsežnem prostoru

V dvorazsežnem prostoru lahko zasuk točke x za kot θ v pozitivni smeri okoli koordinatnega izhodišča zapišemo z matriko: :

\mathsf = \begin \cos\theta & \sin\theta \\
-\sin\theta & \cos\theta \end

Glej tudi

- ohranitveni zakon,
- invariantnost,
- invariantnost vrtenja,
- simetrija,
- sočasno vrtenje (sinhrono vrtenje).
- translacija Kategorija:Mehanika ja:自転

Kroženje

Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici. Pravimo tudi, da je tir telesa krožnica. Kroženje je vedno pospešeno, saj tudi pri enakomernem kroženju na telo ves čas deluje pospešek v radialni smeri. pospešek Kroženje je zgled centralnega gibanja. Gibanje opisuje veja mehanike, imenovana kinematika.

Matematični opis kroženja

Kroženje lahko v polarnem koordinatnem sistemu matematično opišemo s funkcijo: :

r = \mathrm

\varphi = \varphi(t)

Pri tem je r polmer krožnice, po kateri kroži telo, φ kot zasuka in t čas. V kartezičnem koordinatnem sistemu pa kroženje opišemo s funkcijama: :

x(t) = r \cos\varphi(t)

y(t) = r \sin\varphi(t)

Pri tem sta x(t) in y(t) odseka na abscisni in ordinatni osi.

Hitrost pri kroženju

Obodna hitrost v pri kroženju ima smer tangente na krožnico in je enaka odvodu poti s po času: :

v = \frac

Kotna hitrost je določena z odvodom kota zasuka po času: :

\omega = \frac

Pot s je povezana s kotom zasuka s konstantnim faktorjem r — polmerom kroženja. Zato tudi obodno in kotno hitrost povezuje zveza: :

v = r\omega

Pospešek pri kroženju

Pospešek pri kroženju ima v splošnem radialno in tangencialno komponento, pri enakomernem kroženju pa je tangencialna komponenta enaka nič. Radialni pospešek pri kroženju je enak :

a_r = \omega^2 r

Tangencialni pospešek je zmnožek kotnega pospeška in polmera kroženja: :

a_t = \alpha r

Kotni pospešek je določen kot odvod kotne hitrosti po času: :

\alpha=\frac

Centripetalna sila

Radialni pospešek pri kroženju je posledica delovanja centripetalne sile

F_c

, ki leži na zveznici osišča in trenutne lege točke na krožnici in je usmerjena proti osišču. Skladno z drugim Newtonovim zakonom povezuje centripetalno silo in radialni pospešek zveza: :

F_c = m a_r

Glej tudi

- premo gibanje. Kategorija:Mehanika ko:등속원운동

Ura

Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600. sekundam, kar približno ustreza 1/24 srednjega Sončevega dne.

Starejše definicije ure

Dvanajstina časa med sončnim vzhodom in sončnim zahodom. Ker so dnevi poleti daljši kot pozimi, so s tem tudi poletne ure daljše. Grki in Rimljani so uporabljali takšno definicijo ure, noč pa so razdelili na tri ali štiri nočne straže. Pozneje so tudi noč (čas med sončnim zahodom in sončnim vzhodom) razdelili na dvanajst ur. Hitrost ure, ki je kazala takšno definicijo ure, so morali dnevno prilagajati, npr. s spreminjanjem dolžine nihala. Štiriindvajsetina pravega Sončevega dne, torej presledka med dvema zaporednima zgornjima kulminacijama Sonca. Dolžina pravega Sončevega dne se med letom spreminja (razlika med najkrajšim in najdaljšim pravim Sončevim dnem je približno 51 sekund), zato tudi tako definirane ure niso vse enako dolge. Štiriindvajsetina srednjega Sončevega dne. Definicija srednjega Sončevega dne upošteva časovno enačbo, ki opisuje razliko med pravim in srednjim Sončevim časom, zato so tako definirane ure enako dolge. Vendar pa se vrtenje Zemlje sčasoma upočasnjuje, česar srednji Sončev čas ne upošteva. Popravek zaradi upočasnjevanja vrtenja Zemlje upošteva univerzalni koordinirani čas.

Glej tudi

- ura (naprava)
- šahovska ura
- ura na nihalo Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote ja:時間 (単位) ko:시간 (단위) simple:Hour

Minuta

Minúta je # enota za merjenje časa, enaka šestdesetim sekundam oz. 1/60 ure. Običajna okrajšava je min ali m. Občasno ob vstavitvi ali odvzemu prestopne sekunde se lahko pojavi tudi minuta, ki ima 61 ali 59 sekund. # enota za merjenje kota, enaka šestdesetinki kotne stopinje; v tej rabi se imenuje tudi kotna minuta, znak zanjo je običajno enojna navednica ('). Ime minuta izhaja iz latinske besede minutus (manjši), in praviloma označuje manjšo enoto od osnovne. Pretvornik 60 je verjetno zapuščina Babiloncev, ki so uporabljali šestdestiški številski sestav. Kategorija:Druge enote Kategorija:Časovne enote Kategorija:Geometrija simple:Minute

Sekunda

Sekúnda (oznaka s) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda atom cezija 133 pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja. ---- Sekúnda (tudi kotna sekunda ali ločna sekunda, oznaka ") je tudi enota za merjenje kota, enaka eni šestdesetini kotne minute oziroma 1/3600 stopinje. ---- Sekúnda je v glasbi interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj. Kategorija:Osnovne enote SI Kategorija:Časovne enote ja:秒

1 E4 s

Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 10⁴ in 10⁵ sekundami (2,78 in 27,8 ur).
- krajši časi
- 10.000 sekund = 2,77 ure
- 5,52 ur – razpolovna doba mendelevija-257
- 28.600 sekund = 8 ur – en delovni dan v mnogih zahodnih državah. Tudi dnevna potreba spanca večine ljudi.
- 8,1 ur – razpolovna doba astata-210
- 36.000 sekund = 10 ur – en delovni dan v starem Egiptu, glede na najstarejšo definicijo ure
- 10,36 ur – razpolovna doba erbija-165
- 11 ur – trajanje neke poteze v šahovski igri Morphy-Paulsen - možen povod za uvedbo šahovskih ur
- 86.164 sekund = 23 ur 56 minut 4 sekunde – čas zavrtitve Zemlje okoli svoje osi
- 86.400 sekund = en dan = 24 ur
- 25,39 ur – razpolovna doba fermija-252
- 100.000 sekund = 27,8 ur
- daljši časi Kategorija:Red velikosti (čas) ja:1 E4 s

Danes

Dánes je , . . Danes je v jezikoslovju prislov in predstavlja sedanjost.

Glej tudi

- čas
- datum
- dogodek
- sodobnost
- predvčerajšnjim
- včeraj
- jutri
- pojutrišnjem Kategorija:Čas

Kategorija:Druge enote

Ta kategorija zajema enote, ki niso del mednarodnega sistema enot. Kategorija:Fizikalne enote

Distrikto Bruntál

Ĉeĥio > Moravia-Silezia Regiono > Distrikto Bruntál Moravia-Silezia Regiono Distrikto Bruntál situas en Moravia-Silezia Regiono. La distrikto estas unu el ses distriktoj de tiu ĉi Regiono. En la distrikto troviĝas 68 urboj kaj vilaĝoj. La urboj estas markitaj per dikaj literoj.

Najbaroj

- Distrikto Jeseník
- Distrikto Olomouc
- Distrikto Opava
- Distrikto Šumperk
- Pollando

disco polo SYLWESTER wycieczki szkolne hotels Berlin gry strategiczne

:: RELATED NEWS ::

Wilbur Chocolate Company
The Wilbur Chocolate Company is a chocolate manufacturing company located in Lititz, Pennsylvania. It was founded in 1865 by Henry Oscar Wilbur. They produce more than 150 million pounds a year, which are sold to major food companies and thousands of small shops. Their most popular line, Wilbur Buds, closely resembles a Hershey's Kiss, but predates it by thirteen years. Some chocolate historians argue that

Mount Wilcox (Antarctica)
Mount Wilcox () is a mountain with a sharp, rocky, triangular peak surmounting the southeast corner of Square Bay, 13 km (8 mi) east of Camp Point on the west coast of Graham Land, Antarctica. The mountain was apparently first seen and roughly charted in 1909 by the

Wars in A Song of Ice and Fire
The fictional history of George R. R. Martin's fantasy epic A Song of Ice and Fire includes a number of major wars.

War of the Usurper

The War of the Usurper (ca. 282-283 AL), also known as Robert's Rebellion, began when Brandon Stark, the heir to Winterfell, rode into the Red Keep shouting for Prince Rhaegar to come out and die. Aerys had Brandon arrested for wanting to murder th

Andrea Nahles
Andrea Maria Nahles (
- 20. June 1970 in Mendig/Rheinland-Pfalz) is a German politician, a Bundestag representative for Social Democratic Party of Germany (SPD) and past SPD Youth leader. She is known with in the party for critizing

USS McKee (DD-575)
USS McKee (DD-575) was a Fletcher-class destroyer, the third ship of the United States Navy to be named for Lieutenant Hugh W. McKee. McKee was laid down 2 March 1942 by Consolidated Steel Corp., deletion review). No further edits should be made to this page.