:: wikimiki.org ::
| Eksploziv |
EksplozivEksplozívi oziroma detonacíjske eksplozívne snoví so kemične eksplozivne snovi, pri katerih se energija za aktiviranje molekul prenaša od sloja do sloja z udarnim valom nadzvočne hitrosti.
Delitev
- inicialni eksploziv
- brizantni eksploziv
- potisni eksploziv
- pirotehnična zmes
-
ja:火薬
Eksplozivne snoviEksplozívne snoví delimo na:
- smodnike in
- eksplozive.
Eksplozivne snovi za vojaško uporabo
- amatol,
- amonijev pikrat,
- črni smodnik,
- heksogen,
- nitroglicerin,
- nitroceluloza,
- pentrit,
- pikrinska kislina,
- svinčev azid,
- torpeks,
- trinitrotoluol,
- živosrebrni fulminat.
Glej tudi
- kemija.
Kategorija:Kemija
KemijaKemíja (starofrancosko alkemie; arabsko al-kimia - umetnost pretvorbe) je znanstvena veda o osnovnih atomskih gradnikih narave in njihovemu povezovanju v oblike trdnih teles, tekočin in plinov, ki tvorijo večino snovnih oblik. Za številne kemijske elemente in spojine glejte:
- periodni sistem elementov
- seznam kemijskih spojin
- Anorganska kemija, vključno s kemijo trdne snovi, ki preučuje osnovna načela, ki se jih uporablja v mineralogiji in vedi o materialih
- Organska kemija, ki je podlaga biokemiji in polimerni kemiji in preučuje molekule, ki vsebujejo ogljik
- Fizikalna kemija, ki zajema računalniško kemijo, kvantno kemijo in kemijo površin
- Analizna kemija, ki je podlaga za kemijo okolja
- Fotokemija preučuje fotosintezo in podobne procese, ki poganjajo življenje
Razdelitev kemije
Splošna kemija
::Osnovni pojmi kemije
::Kemijski elementi (abecedni seznam elementov)
::Periodni sistem elementov
::Spojine
::Kemijske reakcije
::Kemijske vezi
::Kemijsko ravnotežje
::Seznam kemijskih spojin
::Seznam kislin
::Laboratorijska oprema
::Kovine
::Nekovine
::Mineralogija
::Kemija kompleksov
::Abecedni seznam kemijskih reakcij
::Kemijska nomenklatura
::Kemija umetnih snovi
::Petrokemija
::Termodinamika
::Kinetika
::Kvantna mehanika
::Elektrokemija
::Kristalografija
::Molekularna spektroskopija
::Genetika
::Biotehnologija
::Kemija živil
::Medicinska kemija
::Farmacevtska kemija
(mejno področje s fiziko)
::Kvantna mehanika
::Termodinamika
::Statistična mehanika
::Kvalitativna analiza
::Kvantitativna analiza
::Anorganska analizna kemija
::Organska analizna kemija
::Mikrokemija in Analiza sledi
::Klinična kemija (primerjaj Laboratorijska medicina in Toksikologija)
:Chemische Verfahrenstechnik
:Chemische Reaktionstechnik
Posebne veje kemije
:Kemija vode
:Kemija živil
Glej tudi
- seznam kemikov
- seznam kemijskih vsebin - načrtovani članki o kemiji v Wikipediji
Kategorija:Naravoslovje
-
als:Chemie
ja:化学
ko:화학
ms:Kimia
simple:Chemistry
th:เคมี
Energija
Energíja je ena osnovnih fizikalnih količin, ki meri sposobnost sistema, da opravlja delo. Po zakonu o ohranitvi energije se skupna energija sistema spremeni natanko za prejeto ali oddano delo ali toploto. Energije torej ne moremo ustvariti ali uničiti - če se je denimo na račun oddanega dela zmanjšala skupna energija opazovanega sistema, se je za natanko toliko na račun prejetega dela povečala energija njegove okolice.
Mednarodni sistem enot predpisuje za energijo enoto joule. Druge enote za energijo so še kalorija, erg in BTU.
Kinetična energija
Kinetična energija je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja. Gibanje je lahko translacijsko, s čimer je povezana translacijska kinetična energija
:
Pri tem je m masa telesa, v pa njegova hitrost.
Telesa, ki niso točkasta, se lahko tudi vrtijo okoli svoje osi. S tem je povezana vrtilna ali rotacijska kinetična energija
:
Pri tem je J vztrajnostni moment telesa, ω pa njegova kotna hitrost.
V splošnem lahko vsako gibanje togega telesa razstavimo na translacijsko gibanje ter vrtenje okoli lastne osi, zato lahko njegovo kinetično energijo izračunamo kot vsoto translacijske kinetične energije težišča ter rotacijske kinetične energije pri vrtenju okoli osi, ki prebada težišče.
Potencialna energija
Potencialna energija je energija, ki jo ima telo v polju sil. Telo z dano maso ima tako v gravitacijskem polju določeno težnostno potencialno energijo, telo z danim nabojem pa ima v električnem polju električno potencialno energijo.
Potencialno energijo lahko vpeljemo v kateremkoli polju sil, če so sile konservativne.
Pogosto imenujemo vsoto kinetične in potencialne energije tudi mehansko energijo.
Notranja energija
Notranja energija je energija, ki jo ima telo zaradi svojega stanja. Stanje sistema navadno opredelimo s termodinamskimi spremenljivkami, kot so temperatura, tlak ali prostornina. Posebej enostaven zgled za odvisnost notranje energije od stanja sistema je idealni plin.
Za razliko od kinetične in potencialne energije, ki se nanašata na »zunanje« stanje sistema - ali se telo kot celota giblje, kakšna je lega njegovega masnega središča - k notranji energiji prištevamo prispevke, ki se nanašajo na »notranje« stanje snovi. Taka je po eni strani denimo kinetična energija gradnikov snovi, po drugi pa tudi vrsta prispevkov, ki imajo naravo potencialne energije: energija kemijskih vezi, energija jedrskih vezi ipd.
Prožnostna energija
Prožnostna energija je energija, ki jo ima prožno deformirano telo. Prožnostna energija napete vijačne vzmeti, za katero velja Hookov zakon, je tako enaka
:
Pri tem je x raztezek, k pa konstanta vzmeti.
Kemijska energija
Kemijska energija je energija, povezana z nastankom in razgradnjo kemijskih vezi v molekulah. Pri vezavi atomov v molekule se lahko nekaj energije sprosti, če gre za eksotermno reakcijo. Nasprotno je treba za razgradnjo kemijske vezi, s katero so povezani atomi v molekuli, pri endotermnih reakcijah vložiti nekaj energije.
Kemijska energija predstavlja največji delež tehnično izrabljene energije: kemijsko energijo premoga, mazuta ali zemeljskega plina pretvarjamo v toploto za ogrevanje, kemijsko energijo premoga, mazuta ali zemeljskega plina pretvarjamo v termoelektrarnah v električno energijo, kemijsko energijo različnih naftnih derivatov pretvarjamo v avtomobilskih, letalskih ali ladijskih motorjih v kinetično energijo ipd.
Jedrska energija
Podobno kot so vezani atomi v molekuli, so vezani tudi nukleoni v atomskem jedru, le da te povezuje močna jedrska sila. Pri procesih, pri katerih se jedra preoblikujejo, se lahko del te energije sprosti kot jedrska energija.
Lastna energija
Posebna teorija relativnosti ponuja zvezo med lastno oziroma invariantno oziroma mirovno energijo telesa in njegovo maso:
:
Pri tem je m mirovna masa telesa, c pa hitrost svetlobe v praznem prostoru.
Glej tudi
- sončna energija
-
Kategorija:Fizika
Kategorija:Fizikalne količine
Kategorija:Mehanika
Kategorija:Termodinamika
ja:エネルギー
ko:에너지
ms:Tenaga
simple:Energy
th:พลังงาน
Brizantni eksplozivBrizantni eksploziv (tudi rušilni eksploziv) je eksploziv, ki ob detonacijo sprosti veliko rušilno moč, ki se kaže v lomljenju, rušenju in trganju predmetov v trenutku eksplozije.
Na zunanje vplive so skoraj neočutljivi, kar olajša delovanje z njimi; sproži jih inicialni eksploziv.
Seznam
- trotil
- kamniktit
- vitezit
- nitroglicerin
- RDX
- PETN
Kategorija:Eksplozivi Luokka:Jalkapallon maajoukkuekilpailutLuokka:Jalkapallokilpailut
jastrzbia gra Bramy garaowe slots Casino slots
|
|
|
|
