:: wikimiki.org ::
| Elektron |
ElektronElektron je stabilni osnovni delec z maso 9,10 · 10-31 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 · 10-19 As.
Elektroni so sestavni deli atomov. Ti so sestavljeni iz atomskega jedra, sestavljenega iz protonov in nevtronov, ter oblaka elektronov okoli jedra. Elektroni so približno 1800-krat lažji od protonov in nevtronov.
Elektron navadno označujemo z oznako e-. Antidelec elektrona je pozitron, ki je elektronu enak v vsem, z izjemo pozitivnega električnega naboja.
Po vsem, kar vemo o njem, uvrščamo elektron med osnovne delce iz družine leptonov. Elektron ima spin 1/2, kar pomeni, da je fermion, oziroma da velja zanj Fermi-Diracova statistika.
Zgodovina
Elektron je ob preučevanju t.i. "katodnih žarkov" odkril leta 1897 Joseph John Thomson iz Cavendishevih laboratorijev na univerzi v Cambridgeu, Anglija. Natančneje je s poskusom z oljnimi kapljicami določil naboj elektrona leta 1911 Robert Andrews Millikan z univerze Columbia, ZDA.
Literatura
- Janez Strnad, Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.
Kategorija:Jedro in osnovni delci
ja:電子
ko:전자
simple:Electron
th:อิเล็กตรอน
Osnovni delecOsnóvni délec je osnovni in nedeljiv gradnik snovi. V standardnem modelu fizike delcev snov sestavlja 12 osnovnih delcev in enako število njihovih antidelcev. Snovni delci so razvrščeni v dve skupini: kvarki in leptoni. Vsi drugi delci, kot denimo proton ali nevtron, so sestavljeni iz kvarkov.
Dodatno štejemo med osnovne delce tudi gluone, foton, bozone W in Z, ki so nosilci močne, elektromagnetne in šibke interakcije.
-
ja:基本粒子
ko:기본입자
KgKilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka masi prakilograma, izdelanega iz zlitine platine in iridija, shranjenega v Uradu za uteži in mere v Sevresu pri Parizu.
Zgodovinsko so kilogram želeli določiti kot maso kubičnega decimetra vode. Leta 1889 je 1. mednarodna generalna konferenca za uteži in mere v Parizu uzakonila prototipni prakilogram in določila, da je kilogram enota mase, enaka masi prakilograma. Masa prakilograma ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4°C.
Kategorija:Osnovne enote SI
ja:キログラム
ko:킬로그램
simple:Kilogram
th:กิโลกรัม
zh-min-nan:Kong-kin
AtomAtóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti. Beseda izhaja iz grščine: atomos - nedeljiv, iz a- - ne- + tomos - rez. Atomi so gradniki molekul in snovi kot take. Atomi se pri kemijskih reakcijah ohranjajo, že dobrih sto let pa je znano, da v resnici niso nedeljivi, ampak so sestavljeni iz še manjših delcev. Velikosti atomov so od 10 do 100 pm.
Zgradba atomov
Atome sestavlja atomsko jedro in elektroni, ki se gibljejo okoli jedra in tvorijo elektronsko ovojnico.
Jedro je sestavljeno iz protonov in nevtronov, ki jih s skupnim imenom imenujemo nukleoni. Atomi istega elementa imajo enako število protonov in elektronov. Število protonov oziroma elektronov določa kemijsko naravo elementa. Enako je atomskemu številu, ki ga označimo s simbolom Z. Vsota števila protonov in nevtronov v jedru atoma je enaka masnemu številu.
Atomi istega elementa, ki se med seboj razlikujejo po številu nevtronov, se imenujejo izotopi. Elementi so v naravi lahko razširjeni v obliki različnih izotopov.
Protoni v jedru nosijo po en pozitivni osnovni naboj, nevtroni pa so nenabiti in električno nevtralni. Število pozitivnih osnovnih nabojev v jedru je enako številu negativnih elektronov v elektronski ovojnici, zato so navzven atomi električno nevtralni.
Atom je električno nevtralen, ker ima enako število pozitivnih protonov v jedru kot negativnih elektronov v elektronski ovojnici. Če atom izgubi ali sprejme enega ali več elektronov, se ravnotežje med pozitivnimi in negativnimi naboji poruši in atom postane električno nabit. Električno nabite atome ali atomske skupine imenujemo ioni. Pozitivno nabite imenujemo kationi, negativne pa anioni.
Zgodovina
Raznovrstne snovi, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju, so sestavljene iz posamičnih atomov, ki jih je vsega nekaj deset različnih vrst. Obstoj takšnih delcev so prvi predlagali v 6. stoletju pr. n. št. grški filozofi (Demokrit, Levkip in Epikur), vendar je predlog utonil v pozabo, dokler ga ni v 18. stoletju oživil Bošković, zares pa je zaživel, ko je Dalton predlagal njegovo uporabo v kemiji.
Bošković je svojo teorijo zasnoval na Newtonovi mehaniki in jo leta 1758 objavil pod naslovom Theoria philosophiae naturalis redacta ad unicam legem virium in natura existentium. V njegovi teoriji so atomi točke brez notranje zgradbe, ki med seboj delujejo z odbojnimi in privlačnimi silami, odvisno od razdalje. Dalton je s teorijo o atomih pojasnil, zakaj se plini vedno spajajo v celoštevilčnih deležih. Šele Avogadro pa je v 19. stoletju začel pravilno razlikovati med atomi in molekulami. Dandanes lahko atome tudi eksperimentalno opazujemo.
Kategorija:Atomska in molekulska fizika
Kategorija:Kemija
ja:原子
ko:원자
ms:Atom
simple:Atom
th:อะตอม
ProtonProtón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As. Protoni skupaj z nevtroni sestavljajo atomska jedra (izjema je jedro v naravi najpogostejšega izotopa vodika 1H, ki ga sestavlja en sam proton). Protone in nevtrone v jedru veže močna jedrska sila. Število protonov v jedru je tisto, ki določa, za kateri kemijski element gre.
Protone uvrščamo med barione. Sestavljeni so iz po treh kvarkov: dveh kvarkov »gor« in enega kvarka »dol«.
V kemiji in biokemiji se izraz »proton« pogosto uporablja za vodikov ion v vodni raztopini, torej za hidronijev ion. V tem kontekstu je protonski donor kislina, protonski akceptor pa baza.
Zgodovina
Protone je odkril leta 1918 novozelandski fizik Ernest Rutherford. Pri opazovanju dušika v plinastem agregatnem stanju je v scintilacijskih merilnih napravah opazil sledi vodika pri trku dveh delcev alfa s plinom. Dognal je, da lahko vodik izhaja le iz dušika in zaradi tega mora dušik vsebovati vodikovo jedro. Na ta način je predlagal, da je vodikovo jedro, za katerega so vedeli, da ima vrstno število 1, osnovni delec. Imenoval ga je proton, po grški besedi protos, kar pomeni prvi.
Literatura
- Janez Strnad, Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.
Glej tudi
- nukleon.
Kategorija:Jedro in osnovni delci
ja:陽子
nb:Proton
NevtronNevtrón je jedrski delec brez električnega naboja in z maso 1,675 · 10-27 kg. Nevtroni skupaj s podobno težkimi protoni sestavljajo atomska jedra (izjema je jedro najpogostejšega izotopa vodika 1H, ki ga sestavlja en sam proton). Zunaj jedra, ko nevtronov ne vežejo močne jedrske sile, nevtroni niso stabilni in razpadejo z razpolovnim časom približno 15 minut na proton, elektron in elektronski antinevtrino. Opisani razpad β poteka tudi v nekaterih nestabilnih jedrih. Nevtron uvrščamo med barione; sestavljajo ga trije kvarki, en kvark »gor« in dva kvarka »dol«.
Literatura
- Janez Strnad, Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.
Glej tudi
- nukleon.
Kategorija:Jedro in osnovni delci
ja:中性子
ko:중성자
th:นิวตรอน
PozitronPozitron je antidelec elektrona. Je delec antimaterije z električnim nabojem +1 e0, spinom +1/2 in maso, enako masi elektrona. Ko pozitron anihilira z elektronom, se masa obeh v procesu, znanem kot anihilacija para, pretvori v energijo dveh ali treh fotonov.
Pozitroni nastanejo pri razpadu β+ ali pri interakciji visokoenergijskih (> 1,022 MeV) fotonov s snovjo v procesu, imenovanem nastanek para.
Obstoj pozitrona je leta 1928 napovedal Dirac, odkril pa leta 1932 Anderson pri reakciji kozmičnih žarkov.
Glej tudi
- pozitronij
Kategorija:Jedro in osnovni delci
ja:陽電子
ko:양전자
SpinSpín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki. Za razliko od vrtenja makroskopskih teles v klasični mehaniki, katerih vrtilna količina izhaja iz njihovih sestavnih delov, spin ni povezan z vrtenjem notranjih mas. Nesestavljeni osnovni delci, kot na primer elektron, imajo spin, čeprav so točkasti delci.
Za razliko od vrtilne količine v klasični mehaniki spina ne opisujemo z vektorjem, ampak navedemo spinsko kvantno število, ki določa projekcijo spina na izbrano smer (npr. smer zunanjega magnetnega polja). Spinsko kvantno število je lahko celo število ali polovica celega števila. Delci s celim spinskim kvantnim številom so bozoni, zanje velja Bose-Einsteinova statistika. Zgleda bozonov sta foton, ki ima spinsko kvantno število enako 1, in jedro helijevega izotopa 4He s spinskim kvantnim številom 0. Delci s polcelim spinskim kvantnim številom so fermioni, zanje velja Fermi-Diracova statistika. Zgledi fermionov so elektron, proton in nevtron (vsi imajo spinsko kvantno število enako 1/2).
K spinu sestavljenih delcev, kot je denimo vodikov atom, prispevajo spinske in tirne vrtilne količine sestavnih delov.
Kategorija:Jedro in osnovni delci
Kategorija:Kvantna mehanika
zh-cn:自旋
1897Stoletja: 18. stoletje - 19. stoletje - 20. stoletje
Desetletja: 1840. 1850. 1860. 1870. 1880. - 1890. - 1900. 1910. 1920. 1930. 1940.
Leta: 1892 1893 1894 1895 1896 - 1897 - 1898 1899 1900 1901 1902
----
Dogodki:
- 1. januar
Rojstva
- 27. marec - Douglas Rayner Hartree, angleški matematik, fizik († 1958)
- 29. oktober - Paul Joseph Goebbels, nemški nacistični minister za propagando († 1945)
- 2. november - Jacob Aall Bonnevie Bjerknes, norveško ameriški meteorolog, fizik († 1975)
Smrti
- 15. marec - James Joseph Sylvester, angleški matematik (
- 1814)
- 3. april - Johannes Brahms, nemški skladatelj (
- 1833)
- 9. junij - Alvan Graham Clark, ameriški astronom, optik (
- 1832)
- 17. junij - Sebastian Kneipp, nemški duhovnik, vodni terapevt (
- 1821)
- 28. julij - Janko Kersnik, slovenski pisatelj (
- 1852)
- 17. december - Alphonse Daudet, francoski pisatelj (
- 1840)
Glej tudi
0-1897
ko:1897년
ms:1897
simple:1897
th:พ.ศ. 2440
Joseph John ThomsonSir Joseph John Thomson, angleški fizik škotskega rodu,
- 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Thomson je leta 1897, dve leti po odkritju rentgenskih žarkov, postavil domnevo, da so tako imenovani »katodni žarki«, ki izhajajo iz katode katodne cevi, negativno nabiti delci, ki jih je imenoval »korpuskule«. Danes te delce poznamo pod imenom elektroni, in predstavljajo prve odkrite pod-atomske delce. Odkritje elektrona je obenem pomenilo, da je atom deljiv.
Leta 1904 je Thompson postavil tudi prvi model atoma. Z njim je atom predstavil kot kroglo s polmerom 10-10 m, v kateri je pozitivni naboj zvezno porazdeljen, negativnega pa predstavljajo elektroni, ki v snovi s pozitivnim nabojem tičijo kot rozine v potici. Thomsonov model atoma lahko razloži obstoj pozitivnega naboja in elektronov v atomu in izbitje elektronov iz atoma (npr. pri fotoelektričnem pojavu), odpove pa pri razlagi spektra vodikovega atoma in pri razlagi Rutherfordovega poskusa s sipanjem delcev alfa na atomih, kjer so opazili, da se delež vpadlih delcev siplje tudi pod zelo velikimi koti.
Leta 1906 je Thomson prejel Nobelovo nagrado za fiziko, leta 1914 pa Copleyevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.
Thomson, Joseph John
Thomson, Joseph John
Thomson, Joseph John
Thomson, Joseph John
ja:ジョセフ・ジョン・トムソン
ko:조지프 존 톰슨
AnglijaAnglija (do združitve s Škotsko leta 1707 Kraljevina Anglija) je največja in najgosteje naseljena od dežel, ki sestavljajo Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Ime Anglija se pogosto neustrezno in včasih tudi žaljivo uporablja kot sinonim za Veliko Britanijo ali Združeno kraljestvo. Ime Anglija (angleško England) izhaja iz »Engla-lond«, »dežela Anglov«, ki so se na otoku naselili v 5. stoletju n. š.
Drugi izrazi za Anglijo so še »Blighty« z istim pomenom ali še dom, domovina, iz hindijske »bila yati«, kar pomeni »tuj«; »ta zelena in prijetna dežela« iz pesmi Williama Blakea Jeruzalem. Izraz »Albion« sta uporabljala Plinij starejši in Klavdij Ptolemej v 1. stoletju glede na bele Dovrske čeri (latinsko »alba«).
Angleško zastavo, znano tudi kot križ sv. Jurija, sestavlja rdeč križ na belem polju.
Glej tudi
Upravne delitve
- podrazdelitve Zruženega kraljestva,
- tradicionalne grofije Anglije,
- glavno mesto grofije,
- administrativne grofije Anglije.
-
Kategorija:Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
ja:イングランド
ko:잉글랜드
ms:England
simple:England
th:แคว้นอังกฤษ
zh-min-nan:England
1911Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje
Desetletja: 1860. 1870. 1880. 1890. 1900. - 1910. - 1920. 1930. 1940. 1950. 1960.
Leta: 1906 1907 1908 1909 1910 - 1911 - 1912 1913 1914 1915 1916
Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december
----
Dogodki:
- 1. januar
Rojstva
- 27. marec - Franc Rozman-Stane, slovenski partizanski komandant († 1944)
- 15. maj - Max Frisch, švicarski pisatelj, dramatik († 1991)
- 9. julij - John Archibald Wheeler ameriški fizik, kozmolog
- 9. avgust - William Alfred Fowler, ameriški fizik, astrofizik, nobelovec 1983 († 1995)
- 31. oktober - Aleksander Iljič Ahiezer, ruski fizik († 2000)
Smrti
- 10. april - Samuel Loyd, ameriški problemist, ugankar, razvedrilni matematik (
- 1841)
- 1. marec - Jacobus Henricus van t'Hoff, nizozemski kemik, nobelovec 1901 (
- 1852)
Nobelove nagrade
-
Glej tudi
0-1911
ja:1911年
ko:1911년
ms:1911
simple:1911
th:พ.ศ. 2454
ZDAZdružene države Amerike (tudi Združene države, ZDA) so zvezna republika na ozemlju Severne Amerike. Na severu mejijo na Kanado, na jugu na Mehiko, na vzhodu na Atlantski ocean in na zahodu na Tihi ocean. Aljaska, ki leži zahodno od Kanade, ima na zahodu morsko mejo z Rusijo.
Združene države so članice zveze NATO, gospodarske zveze NAFTA, ter stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov.
Zgodovina
Glavni članek: Zgodovina Združenih držav Amerike
Združene države Amerike so bile ustanovljene leta 1776, ko so se predstavniki trinajstih britanskih kolonij z vzhodne obale Severne Amerike zbrali v Philadelphiji in razglasili svojo neodvisnost z Deklaracijo o neodvisnosti.
Leta 1789 je bila sprejeta ustava Združenih držav, za prvega predsednika pa je bil izvoljen George Washington.
V devetnajstem stoletju so bile ob širitvi države proti zahodu prvotnim trinajstim zveznim državam pridružene še druge, država pa je zavojevala tudi številna prekomorska ozemlja.
Ob zmagoslavju v prvi in drugi svetovni vojni pozna zgodovina ZDA tudi dve travmatični izkušnji, ameriško državljansko vojno (1861-1865) in veliko depresijo v 30. letih 20. stoletja. S koncem hladne vojne ostajajo ZDA najmočnejša vojaška in gospodarska sila na svetu.
Politična ureditev
Zvezno oblast sestavljajo tri veje: izvršilna, zakonodajna in sodna. Izvršilni veji načeluje predsednik Združenih držav Amerike, zakonodajno predstavlja kongres, sodno pa vodi Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike.
V večinskem političnem sistem prevladujeta dve politični stranki, republikanci in demokrati.
Upravna delitev
Združene države Amerike sestavlja 50 zveznih držav, zvezno ozemlje Columbia, ter 14 odvisnih ozemelj, večinoma otokov v Karibskem morju in Tihem oceanu.
Glej tudi
- širjenje ZDA
- oborožene sile Združenih držav Amerike
- države sveta
Kategorija:Države
-
Kategorija:NATO
Kategorija:OVSE
Kategorija:ANZUS
Kategorija:Koalicija voljnih
ja:アメリカ合衆国
ko:미국
ms:Amerika Syarikat
simple:United States
th:สหรัฐอเมริกา
zh-min-nan:Bí-kok
Janez Strnad:Za druge pomene glejte Strnad.
Janez Strnad [jánez strnád], slovenski fizik, pisec in popularizator naravoslovja,
- 4. marec 1934, Ljubljana.
Od leta 1961 je Janez Strnad poučeval uvodna poglavja iz fizike na Univerzi v Ljubljani, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT, sedaj FMF) na Oddelku za fiziko.
Diplomiral je leta 1957 iz tehniške fizike na Univerzi v Ljubljani, doktoriral pa leta 1963. Glavno raziskovalno delo je opravil na Inštitutu Jožef Stefan. Leta 1974 je postal redni profesor. Leta 1990 je napisal svojo lepo in znamenito knjigo o fiziki osnovnih delcev z naslovom Iz take smo snovi kot sanje. S svojimi kratkimi in dolgimi članki je poglobil naše znanje o Stefanovem raziskovalnem delu in življenju. Njegova debela knjižica v knjižni zbirki Zbirka Sigma z naslovom Kvantna fizika, (DZS, Ljubljana 1974) vsebuje skoraj 'popolno' definicijo in uvod k razumevanju Heisenbergovega načela nedoločenosti za začetnike. Prof. Strnada je predsednik države 25. oktobra 2005 odlikoval z Zlatim redom za zasluge za življensko delo v naravoslovju, posebno za prispevek k širjenju znanstvene kulture in razumevanja znanosti.
Vsakdo, ki ga pozna, bi lahko opisal njegovo pronikavo nrav in natančen način izražanja z njegovimi lastnimi preprostimi besedami kar je pred časom menil Lev Davidovič Landau:
: »Podobne misli lahko najdemo pri drugih kozmologih,
: ki so na glasu, da se velikokrat motijo, vendar nikoli ne dvomijo«
:: Janez Strnad iz recenzije prevoda Mirjam Galičič
:: Hawkingove knjige Kratka zgodovina časa (Obzornik mat, fiz. 39 (1994) 6, pp 191 - 192).
Prisluhnimo še navdušenemu uporabniku Linuxa o profesorju Strnadu:
: "Ni ravno ideja, kakršno sem pričakoval. Heh, kot bi
: šel s topom streljat na vrabce." (c) prof.dr. Janez Strnad
:: [http://www.lugos.si/arhiv/mailinglist/031997/277.html Mkx]
Strnadovo delo vsebuje tudi področja iz fizike, ki niso na prvi pogled povezana z njo, na primer kot v njegovem članku
[http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/1996-3/strnadr3.html Znanost in politika v vinjetah] razpoložljivem na vsemrežju.
:»Richarda Feynmana je vznejevoljil prijatelj astronom, ki se je hvalil z uporabnostjo svojih
:raziskovanj o vesolju. Po njegovem mnenju to ni bilo pošteno. Raziskovalec naj pojasni laikom,
:kaj dela, in če ga v takih okoliščinah nočejo podpirati, je to njihova stvar«.
Izbrana dela
Univerzitetni učbeniki
# Janez Strnad, Atlas klasične in moderne fizike, (prevod in priredba priročnika Hansa Breuerja, dtv-Atlas zur Physik, (Deutscher Taschenbuch verlag, München 1987, 1988)), DZS, Ljubljana 1993, pp 400, .
# Janez Strnad, Fizika, 1. del, Mehanika, Toplota, (DZS, Ljubljana 1977, pp 1 - 284, .
# Janez Strnad, Fizika, 2. del, Elektrika, Optika, (DZS, Ljubljana 1978, pp 285 - 564) .
# Janez Strnad, Fizika, 3. del, Posebna teorija relativnosti, Atomi, (DZS, Ljubljana 1980, pp 320).
# Janez Strnad, Fizika, 4. del, Molekule, kristali, jedra, delci, (DZS, Ljubljana 1982, pp 283).
# Janez Strnad, Mladen Gros, Marjan Hribar, Alojz Kodre, Naloge iz fizike, (DMFA SRS, Ljubljana 1981, pp 108).
Izbrana poglavja iz fizike in podiplomski seminarji
# Janez Strnad, Fazna, skupinska, signalna hitrost, (DMFA SRS, Ljubljana 1975, pp 31).
# Janez Strnad, Poskusi v posebni in splošni teoriji relativnosti, (DMFA SRS, Ljubljana 1977, pp 44).
#Janez Strnad, Na pot v kvantno elektrodinamiko, (DMFA SRS, Ljubljana 1986, pp 176).
#Janez Strnad, Na pot k Schwarzschildu, (DMFA S, Ljubljana 1991, pp 52).
#Janez Strnad, Homogeno gravitacijsko polje: med posebno in splošno teorijo relativnosti, (DMFA S, Ljubljana 1994, pp 44).
#Janez Strnad, Začetki kvantne statistične mehanike, (DMFA S, Ljubljana 1997, pp 31).
#Janez Strnad, Odkritje razcepa, (DMFA S, Ljubljana 2000, pp 39).
Knjige
# Janez Strnad, Jožef Stefan, Ob stopetdesetletnici rojstva, (DMFA SRS, Ljubljana 1985).
# Janez Strnad, Prapok Prasnov požene v dir, (DZS, Ljubljana 1988, pp 81).
# Janez Strnad, Zgodbe iz fizike, (Slovenska matica, Ljubljana 1990).
# Janez Strnad, Fiziki 1, (Mihelač in Nešović, Ljubljana 1995, pp 159).
# Janez Strnad, Razvoj fizike, (DZS Ljubljana 1996, pp 400).
# Janez Strnad, Fiziki 2, (Modrijan, Ljubljana 1999, pp 199).
# Janez Strnad, Fiziki 3, (Modrijan, Ljubljana 2000, pp 227).
# Janez Strnad, Svet merjenj: o razvoju fizike in merjenju osnovnih fizikalnih količin, (DZS, Ljubljana 2001, pp 139).
# Janez Strnad, Sto let fizike: od 1900 do 2000, (DMFA S, Ljubljana 2001, pp 233).
Strokovni članki
# Janez Strnad, Sto let Stefanovega zakona, (Obzornik mat, fiz. 26 (1979) 3).
# Janez Strnad, A. Vengar, Stefanova meritev toplotne prevodnosti zraka, (European Journal of Physics, 1984).
# Janez Strnad, Kako je Jožef Stefan odkril zakon o sevanju, (Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 8, Ljubljana 1985).
# Janez Strnad, Stefanov tok, (Obzornik mat, fiz. 32 (1985).
# Janez Strnad, Stefanova naloga, (Obzornik mat, fiz. 34 (1987).
# Janez Strnad, Stefanove elektodinamične enačbe, (European Journal of Physics, 1989).
# Janez Strnad, Ernst Mach kot fizik, (Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 10, Ljubljana 1989).
# Janez Strnad, Dvigajoči se mehurčki, (Obzornik mat, fiz. 39 (1992) 4, pp 85 - 89).
# Janez Strnad, Oslabitev Brownovega gibanja, (Obzornik mat, fiz. 39 (1992) 2, pp 49 - 54).
# Janez Strnad, Opazovanje in teorija, (Obzornik mat, fiz. 39 (1992) 5, pp 141 - 150).
# Janez Strnad, J. Stefana 'Longitudinalna nihanja palic' , (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 1, pp 17 - 19).
# Janez Strnad, Ali mora znati, kdor uči?, (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 1, pp 23 - 31).
# Janez Strnad, Superprevodnost, (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 4, pp 110 - 120).
# Janez Strnad, Nenavadni interferenčni poskusi I. Interferenčni poskus s sevanjema v nasprotnih smereh, (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 5, pp 135 - 136).
# Janez Strnad, Supertekočnost, (Obzornik mat, fiz. 40 (1993) 6, pp 183 - 191).
# Janez Strnad, Fizika iz Karlsruheja: O novostih v poučevanju fizike, (Obzornik mat, fiz. 41 (1994) 4, pp 122 - 128).
# Janez Strnad, Nenavadni interferenčni poskusi I. Youngov poskus z ionoma, (Obzornik mat, fiz. 41 (1994) 5, pp 119 - 153).
# Janez Strnad, Nenavadni interferenčni poskusi, Interferenčni poskus z laserjema, (Obzornik mat, fiz. 41 (1994) 6, pp 187 - 190) (PACS 42.50.-p.)
# Janez Strnad, Premo centralno gibanje J. Vege, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 1, pp 20 - 26). (PACS 01.65.+g, 45.40Gj)
# Janez Strnad, Nenavadni interferenčni poskusi, Interferenčni poskus z molekulami C60, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 2, pp 53 - 56) (PACS 33.80.-b.)
# Janez Strnad, Precesija enakonočij, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 4, pp 120 - 125). (PACS 01.65.+g)
# Janez Strnad, Osnovne fizikalne konstante 1998, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 5, pp 177 - 179). (PACS 06.20.Jr)
# Janez Strnad, Rubinowicz v Ljubljani, (Obzornik mat, fiz. 47 (2000) 6, pp 144 - 146). (PACS 01.60.+g)
# Janez Strnad, O gravitacijski konstanti, (Obzornik mat, fiz. 48 (2001) 1, pp 19 - 25). (PACS 04.80.-y)
# Janez Strnad, Med dvema ognjema?, (Obzornik mat, fiz. 48 (2001) 1, pp 92 - 94). (PACS 06.20.Fn)
# Janez Strnad, Sevalni tlak in P. N. Lebedev, (Obzornik mat, fiz. 48 (2001) 1, pp 148 - 153). (PACS 01.65.+g, 45.40Gj)
# Janez Strnad, Prožni trk kot model vesolja, (Obzornik mat, fiz. 49 (2002) 1, pp 21 - 27). (PACS 98.80.-k)
# Janez Strnad, Stefanova sila, (Obzornik mat, fiz. 49 (2002) 2, pp 58 - 61). (PACS 01.65.+g, 47.15.-x)
# Janez Strnad, Interferenca elektronov na svetlobi, (Obzornik mat, fiz. 49 (2002) 5, pp 148 - 150). (PACS 33.80.-b)
# Janez Strnad, Vega o obliki Zemlje, (Obzornik mat, fiz. 50 (2003) 1, pp 27 - III). (PACS 01.65.+g, 45.40Gj)
# Janez Strnad, O elektronih v atomu, (Obzornik mat, fiz. 50 (2003) 3, pp 82 - 85). (PACS 01.40.Ej)
# Janez Strnad, Kako sem pisal učbenik za fiziko, (Obzornik mat, fiz. 50 (2003) 5, pp 157 - 160). (PACS 01.40.Gm)
# Janez Strnad, Bose-Einsteinova kondenzacija cezija, (Obzornik mat, fiz. 50 (2003) 6, pp 184 - 191). (PACS 03.75.Fi)
Poljudni članki
# Janez Strnad, Jožef Stefan, Ob stopetdesetletnici, (Presek (1985) 5).
# Janez Strnad, Stogodišnjica Stefanovega zakona, (Dijalektika, Beograd 1979 3-4).
# Janez Strnad, Svetlobni mlinček, (Presek 24 (1996/1997) 130).
# Janez Strnad, Natančnejši podatki o vesolju, (Delo, Znanost/Scientia, April 7, 2003 pp 3)
Kolokviji
# Janez Strnad, Bose-Einsteinova kondenzacija alkalijskih atomov, (FMF, IJS, Ljubljana 5 November, 2001).
# Janez Strnad, Nobelova nagrada za fiziko 2000, (FMF, IJS, Ljubljana 6 November, 2000).
# Janez Strnad, Alojz Kodre, Profesor Kuščer - In Memoriam, (FMF, IJS, Ljubljana 2 Februar, 2000).
Viri
# Sandi Sitar (1993), Jožef Stefan, pesnik in fizik, Ob stoletnici smrti, Založba Park, Ljubljana).
Strnad, Janez
Strnad, Janez
Kategorija:Jedro in osnovni delciTa kategorija zajema članke, ki obravnavajo atomsko jedro in osnovne delce.
Kategorija:Fizika Nicky BrennanNicky Brennan is the President elect of the Gaelic Athletic Association in Ireland. He was elected to that position in 2005, and will succeed Seán Kelly in the position in 2006. Brennan will serve as president until 2009. As well as being involved in the administration of the association he is a former manger of the Kilkenny senior hurling team. He also won an All-Ireland Senior Hurling Championship medal with Kilkenny in 1979 and 1982.
Brennan, Nicky
Brennan, Nicky
thrifty car rental hoteles amsterdam spalacze tuszczu cellulitis metal
|
|
|
| :: RELATED NEWS :: |
Aebi
Tania Aebi ist eine US-amerikanische Seglerin und Buchautorin.
Aebi ist eine gebürtige Schweizerin. Mit 18 Jahren segelte sie zwischen 1985 und 1987 alleine mit der SY Varuna um die Welt. Sie war - bis auf eine kurze Passage im Pazifischen Ozean (80 Meilen), in der sie von einer Fr
|
Ovoviviparie
Als ovovivipar (lat. Ei-Lebend-geboren) bezeichnet man eine Spezialform viviparer Fortpflanzung, die noch Eigenschaften der Oviparie besitzt. Die Ovoviviparie wird auch als aplazentale Viviparie (siehe Plazenta) bezeichnet.
Die Eier werden dabei nicht gelegt, sondern im Mutterleib
Die Burg Reichenberg ist eine staufische Burganlage oberhalb von Oppenweiler im Rems-Murr-Kreis in baden-Württemberg, die 1230/31 von Markgraf Hermann V. von Baden erbaut wurde.
Von der Burg sind heute noch der
|
Lumen (Biologie)
Lumen ist in der Biologie die Bezeichnung für die innere oder, wörtlich übersetzt, lichte Weite des Innenraums von Hohlorganen, im Gegensatz zum Raum auf deren Außenseite. Ein Lumen findet sich beispielsweise im Inneren des Darms, der Blutgefäße und des Magens von Read More... |
Lars Magnus Ericsson
Lars Magnus Ericsson (
- 5. Mai 1846 in Värmskog, (Värmland); † 17. Dezember 1926) war ein schwedischer Erfinder und gründete 1876 die Firma Ericsson
|
Ford Orion
Der Ford Orion war ein PKW-Modell von Ford. Er stellte ab Juli 1983 das viertürige Stufenheckpendant zum Ford Escort dar.
Er entsprach bis zur B-Säule dem fünftürigen Escort. Jedoch fehlte dem Orion das dritte Seitenfenster und er besaß einen anderen Kühlergrill. Weil der Orion ursprünglich höher als der Escort positioniert werden sollte, war er nur mit 1,3 und 1,6 Liter-Motoren und nur in den
|
SC-Comment
Ein SC-Comment ist ein schriftlich niedergelegtes Regelwerk (Comment), das als eine Art Satzung für den jeweiligen Senioren-Convent (SC), also die Gemeinschaft der studentischen Corps an einer bestimmten Hochschule im deutschsprachigen Raum, Gültigkeit besitzt. Ein SC-Comment wird demokratisch vom jeweiligen SC beschlossen. In einem SC haben die in jedem Semester neu gewählten, ersten Vorsitzenden (
|
A&W
A&W ist die älteste US-amerikanische Franchise-Handelskette in der Systemgastronomie.
Die Firma wurde 1922 gegründet. Hinter dem Namen A&W stecken die Initialien der Gründer Roy Allen und Frank Wright.
Sie hat 485 Filialen in den USA und 209 in anderen Ländern wie Australien,
|
Märzschneckling
Der Märzellerling oder Märzschneckling ist ein sehr früh im Jahr erscheinender Vertreter der Schnecklingsartigen er gilt als guter Speisepilz.
Aussehen
Obwohl im Aussehen sehr variabel ist der Märzellerling auf Grund seines frühen Erscheinens wohl kaum verwechselbar.
- Allgemeine Erscheinung: Der Märzellerling ist ein stattlicher Pilz mit bis zu 15 Zentimetern Hutdurchmesser. Die meisten Exemplare sind aber bedeutend kleiner und weisen Hutdurchmesser zwischen
|
Maruti Zen
Der Maruti Zen ist ein in Indien gefertigtes PKW-Modell der Firma Maruti (einer Suzuki-Tochter). Er ist das Pendant zum Suzuki Alto von 1994. Der Zen ist nur fünftürig erhältlich.
Vorgänger war der Maruti 800, Nachfolger ist der Maruti Alto.
|
|
