:: wikimiki.org ::

Fizik

Fizik

Fízik je znanstvenik, ki največ deluje in proučuje na področju fizike. Fiziki delujejo kot profesorji na univerzah, kot raziskovalci v raziskovalnih laboratorijih in inštitutih, pa tudi v raznih panogah industrije. Dandanes je za zaposlitev na področju fizike pogosto pogoj doktorat znanosti s tega področja.

Glej tudi

- znani svetovni fiziki,
- slovenski fiziki,
- Nobelova nagrada za fiziko,
- astronomi, znani astronomi,
- astrofiziki, znani astrofiziki,
- kozmologi, znani kozmologi,
- biofiziki,
- geofiziki.

Navedki

:: »V najbolj vročem delu pekla ni fizikov, saj obstoj »najbolj vročega dela« zaobjema obstoj temperaturne razlike, kar bi vsak vsaj količkaj sposoben fizik nemudoma uporabil za zagon toplotnega stroja, s čimer bi naredil nekatere dele pekla udobno hladne. To pa je očitno nemogoče.« —Richard Davisson Kategorija:Znanstveniki Kategorija:Fizika
- ja:物理学者 th:นักฟิสิกส์

Znanstvenik

Znanstvenik se ukvarja z znanostjo in pri tem uporablja znanstvene metode.

Seznam znanstvenikov

- anatomi,
- antropologi,
- arheologi,
- astrofiziki,
- astronomi,
- bakteriologi,
- biologi,
- botaniki,
- dendrologi,
- ekologi,
- ekonomisti,
- entomologi,
- etnologi,
- filozofi,
- fiziki,
- fiziologi,
- geografi,
- geologi,
- herpetologi,
- hidrologi,
- ihtiologi,
- kemiki,
- kinologi,
- klimatologi,
- kozmologi,
- lepidopteristi,
- limnologi,
- matematiki,
- meteorologi,
- mineralogi,
- ornitologi,
- prešernoslovci,
- računalnikarji,
- raziskovalci, polarni raziskovalci, pomorski raziskovalci
- seizmologi,
- toksikologi,
- virologi,
- zoologi in drugi.

Glej tudi

- seznam antropologov,
- seznam astrofizikov,
- seznam astronomov,
- seznam biologov,
- seznam ekonomistov,
- seznam filozofov,
- seznam fizikov,
- seznam fiziologov,
- seznam geografov,
- seznam geologov,
- seznam inženirjev,
- seznam izumiteljev,
- seznam kemikov,
- seznam kozmologov,
- seznam matematikov,
- seznam meteorologov,
- seznam ornitologov,
- seznam programerjev,
- seznam računalnikarjev,
- seznam raziskovalcev, seznam pomorskih raziskovalcev,
- seznam znanstvenikov,
- seznam slovenskih znanstvenikov. Kategorija:Seznami osebnosti
- simple:Scientist th:นักวิทยาศาสตร์

Profesor

Profesor (okrajšava prof.) je starejši učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze. Profesorji so kvalificirani strokovnjaki, ki predavajo o svojih področjih dela, kot so bazične znanosti, književnost, medicina, pravo, ekonomija ... Profesorji tudi izvajajo raziskave, svetujejo organizacijam in vzgajajo mlade akademike, ki jih bodo nasledili. V Evropi in ZDA se status profesorja lahko pridobi samo na osnovi raziskovalnih dosežkov. Učitelji na srednji šoli imajo naziv npr. profesor fizike, profesor angleščine ... Ta naziv se pridobi z diplomo na ustreznem pedagoškem študiju. Kategorija:Univerza ja:教授 simple:Professor

Univerza

Univêrza je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov. Univerze nudijo izobraževanje na terciarni (dodiplomski) in kvartarni (podiplomski) stopnji,

Zgodovina

Nekateri kot prvo univerzo navajajo Akademijo, ki jo je leta 387 pr. n. št. v sadovnjaku Akademos blizu Aten ustanovil grški filozof Platon. V njej so poučevali filozofijo, matematiko in gimnastiko. V 5. stoletju n. š. je nastala prva podobna ustanova v Nalandi v Biharju, Indija. Z njo povezujejo tudi budističnega filozofa Nagarjuno. Tudi islam je podpiral ustanovitev visokih šol ter v 10. in 11. stoletju ustanovili univerze v Bagdadu, Kairu (Al Azhar, 975), Damasku, Kordobi, Sevilji, Toledu in drugod. V Evropi so prve srednjeveške univerze ustanovili v 11. in pozneje v 13. stoletju v Italiji in Franciji; na njih so poučevali pravo, medicino in teologijo. Nujni uvod v preučevanje filozofije in teologije pa je predstavljal študij sedmih osnovnih ved, znanih kot septem artes liberales, ki so se štele za osnovo vse znanosti. Delile se se v dve kategoriji: trivium je zajemal gramatiko, retoriko in dialektiko oziroma logiko, quadrivium oziroma artes reales pa aritmetiko, geometrijo, glasbo in astronomijo. Univerza je praviloma ustanovljena na podlagi statuta ali ustanovne listine. V Združenem kraljestvu je, denimo, univerza ustanovljena na podlagi Kraljeve ustanovne listine (Royal Charter), in le ustanove s tako listino lahko podeljuejo akademske nazive. V zadnjih desetletjih 20. stoletja so ustanovili tudi nekaj megauniverz, ki uporabljajo metodo študija na daljavo.

Univerze in visokošolske ustanove v Sloveniji

- http://www.uni-lj.si/ -- Univerza v Ljubljani
- http://www.uni-mb.si/ -- Univerza v Mariboru
- http://www.upr.si/ -- Univerza na Primorskem
- http://www.p-ng.si/ -- Politehnika Nova Gorica
- http://www.fds.si/ -- Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije
- http://www.iedc.si/slo/ -- IEDC - Poslovna šola Bled
- http://www.ish.si/ -- Institutum Studiorum Humanitatis, Ljubljana
- http://www.vis-vsup.nm.edus.si/ -- Visoka šola za upravljanje in poslovanje, Novo mesto
- http://www.gea-college.si/vsp/ -- Visoka šola za podjetništvo, Portorož

Povezani pojmi

: absolvent - akademija - akademski nazivi - akademski zbor - asistent - Bolonjski proces - bruc - dekan - demonstrator - diploma - disertacija - docent - doktorat - elekcija - fakulteta - frekvenca - habilitacija - indeks - inskripcija - katedra - kolokvij - lektor - MBA - magisterij - prodekan - prorektor - profesor - promocija - reelekcija - rektor - semester - senat - študent Kategorija:Šolske ustanove
-
- ja:大学 ko:대학교 ms:Universiti simple:University th:มหาวิทยาลัย

Industrija

Industrija je obsežna gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja izdelke in polizdelke. Podjetja so različnih velikosti, od majhnih s.p.jev do koncernov. Poleg industrije imamo obrtno dejavnost (izdelujejo v manjšem obsegu). Kategorija:Gospodarstvo
- ja:産業 simple:Industry

Seznam fizikov

Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov. Na seznamu so tudi vsi nobelovci. Nekateri izmed njih so bili strokovnjaki na drugih področjih in raznih drugih poklicev, npr. inženirji, elektrotehniki, izumitelji ipd. __NOTOC__

Č

- Pavel Aleksejevič Čerenkov (Павел Алексеевич Черенков) (Rusija, 1904 - 1990) 1990 1958
- Ču Čungdži (祖冲之) (Kitajska, 429 - 501)

D

- Nils Gustaf Dalén (Švedska, 1869 - 1937) 1937 1912
- John Dalton (Anglija, 1766 - 1844)
- Charles Galton Darwin (Anglija, 1887 - 1962)
- Paul Charles William Davies (Avstralija, 1946 - )
- Raymond Davis mlajši (ZDA, 1914 - ) 1914 2002
- Clinton Joseph Davisson (ZDA, 1881 - 1958) 1958 1937
- Peter Joseph William Debye, (Nizozemska, ZDA, 1884 - 1966)
- Hans Georg Dehmelt (Nemčija, ZDA, 1922 - ) 1922 1989
- James Dewar, (Škotska, 1842 - 1923)
- Demokrit (Grčija, okoli 470 pr. n. št. - 360 pr. n. št.)
- René Descartes (Francija, 1596 - 1650)
- Robert Henry Dicke (ZDA, 1916 - 1997)
- Paul Adrien Maurice Dirac (Anglija, 1902 - 1984) 1984 1933
- Theophile Ernest de Donder (Belgija, 1872 - 1957)
- Christian Andreas Doppler (Avstrija, 1803 - 1853)
- Freeman John Dyson (Anglija, ZDA, 1923 - )

E

- Arthur Stanley Eddington (Anglija, 1882 - 1944)
- Paul Ehrenfest (Avstrija, 1880 - 1933)
- Felix Ehrenhaft (Avstrija, ZDA, 1879 - 1952)
- Albert Einstein (Švica, ZDA, 1879 - 1955) 1955 1921
- Roland Eötvös, (Madžarska, 1848 - 1919)
- Leo Esaki (Japonska, ZDA, 1925 - ) 1925 1973
- Louis Essen (Anglija, 1908 - 1997)
- Leonhard Euler (Švica, 1707 - 1783)

F

- Daniel Gabriel Fahrenheit (Nemčija, 1686 - 1736)
- Michael Faraday (Anglija, 1791 - 1867)
- Pierre de Fermat (Francija, 1601 - 1665)
- Enrico Fermi (Italija, ZDA, 1901 - 1954) 1954 1938
- Richard Phillips Feynman (ZDA, 1918 - 1988) 1988 1965
- Val Logsdon Fitch (ZDA, 1923 - ) 1923 1980
- George Francis FitzGerald (Irska, 1851 - 1901)
- Armand-Hippolyte-Louis Fizeau (Francija, 1819 - 1896)
- Vladimir Aleksandrovič Fok (Владимир Александрович Фок) (Rusija, 1898 - 1974)
- James Franck (Nemčija, ZDA, 1882 - 1964)
- Ilja Mihajlovič Frank (Илья Михайлович Франк) (Rusija, 1908 - 1990)
- Jean-Bernard-Léon Foucault (Francija, 1819 - 1868)
- Jean Baptiste Joseph Fourier (Francija, 1768 - 1830)
- Ralph Howard Fowler (Anglija, 1889 - 1944)
- William Alfred Fowler (ZDA, 1911 - ) 1911 1983
- James Franck (Nemčija, ZDA, 1882 - 1964) 1964 1925
- Ilja Mihajlovič Frank (Илья Михайлович Франк) (Rusija, 1908 - 1990) 1990 1958
- Benjamin Franklin (ZDA, 1706 - 1790)
- Joseph von Fraunhofer (Nemčija, 1787 - 1826)
- Augustin-Jean Fresnel (Francija, 1788 - 1827)
- Jerome Isaac Friedman (ZDA, 1930 - ) 1930 1990

G

- Dennis Gabor (Madžarska, 1900 - 1979) 1979 1971
- Galileo Galilei (Italija, 1564 - 1642)
- Luigi Galvani (Italija, 1737 - 1798)
- Pierre Gassendi (Francija, 1592 - 1655)
- Carl Friedrich Gauss (Nemčija, 1777 - 1855)
- Joseph Louis Gay-Lussac (Francija, 1778 - 1850)
- Murray Gell-Mann (ZDA, 1929 - ) 1929 1969
- Marin Getaldić (Dubrovnik, 1568 - 1626)
- Pierre-Gilles de Gennes (Francija, 1932 - ) 1932 1991
- Riccardo Giacconi (Italija, ZDA, 1931 - ) 1931 2002
- Ivar Giaever (Norveška, ZDA, 1929 - ) 1929 1973
- Josiah Willard Gibbs (ZDA, 1839 - 1903)
- William Gilbert (Anglija, 1544 - 1603)
- Vitalij Lazarevič Ginzburg (Виталий Лазаревич Гинзбург) (Rusija, 1916 - ) 1916 2003
- Donald Arthur Glaser (ZDA, 1926 - ) 1926 1960
- Sheldon Lee Glashow (ZDA, 1932 - ) 1932 1979
- Roy Jay Glauber (ZDA, 1925 - ) 1925 2005
- Maria Göppert-Mayer (Nemčija, ZDA, 1906 - 1972) 1972 1963
- Louis Harold Gray (ZDA), 1905 - 1965)
- David Jonathan Gross (ZDA, 1940 - ) 1940 2004
- Otto von Guericke (Nemčija, 1602 - 1686)
- Charles-Edouard Guillaume (Švica, Francija, 1861 - 1938) 1938 1920
- Alan Harvey Guth (ZDA, 1947 - )

H

- Wander Johannes de Haas (Nizozemska, 1878 - 1960)
- George Hadley (Anglija, 1685 - 1768)
- Ibn al-Haitam (Irak, Egipt, 965 - 1041)
- Stephen Hales (Anglija, 1677 - 1761)
- John L. Hall (ZDA, 1934 - ) 1934 2005
- Edmond Halley (Anglija, 1656 - 1742)
- William Rowan Hamilton (Irska, 1805 - 1865)
- Theodor Wolfgang Hänsch (Nemčija, 1941 - ) 1941 2005
- William Webster Hansen (ZDA, 1909 - 1949)
- Douglas Rayner Hartree (Anglija, 1897 - 1958)
- Friedrich Hasenöhrl (Avstrija, 1874 - 1915)
- Stephen William Hawking (Anglija, 1942 - )
- Oliver Heaviside (Anglija, 1850 - 1925)
- Werner Karl Heisenberg (Nemčija, 1901 - 1976) 1976 1932
- Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz (Nemčija, 1821 - 1894)
- Joseph Henry (ZDA, 1797 - 1878)
- Heron (Aleksandrija, okoli 20 - okoli 100)
- Gustav Ludwig Hertz (Nemčija, 1887 - 1975) 1975 1925
- Heinrich Rudolf Hertz (Nemčija, 1857 - 1894)
- Victor Franz Hess (Avstrija, ZDA, 1883 - 1964) 1964 1936
- Antony Hewish (Anglija, 1924 - ) 1924 1974
- Robert Hofstadter (ZDA, 1915 - 1990) 1990 1961
- Robert Hooke (Anglija, 1635 - 1703)
- Russell Alan Hulse (ZDA, 1950 - ) 1950 1993
- Christiaan Huygens (Nizozemska, 1629 - 1695)

I

J

- Edwin Thompson Jaynes (ZDA, 1922 - 1998)
- James Hopwood Jeans (Anglija, 1877 - 1946)
- Johannes Hans Daniel Jensen (Nemčija, 1907 - 1973) 1973 1963
- Abraham Fjodorovič Joffe (Абрам Фёдорович Иоффе) (Rusija, 1880 - 1960)
- Ernst Pascual Jordan (Nemčija, 1902 - 1980)
- Brian David Josephson (Walles, Anglija, 1940 - ) 1940 1973
- James Prescott Joule (Anglija, 1818 - 1889)
- Hideki Jukava (Japonska, 1907 - 1981) 1981 1949

K

- Heike Kamerlingh Onnes (Nizozemska, 1853 - 1926)
- Peter Leonidovič Kapica (Пётр Леонидович Капица) (Rusija, 1894 - 1984) 1984 1978
- Theodore von Kármán (Madžarska, ZDA, Nemčija, 1881 - 1963)
- Alfred Kastler (Francija, 1902 - 1984) 1984 1966
- Leonid Veniaminovič Keldiš (Леонид Вениаминович Келдыш) (Rusija, 1931 - )
- Henry Way Kendall (ZDA, 1926 - 1999) 1999 1990
- Johannes Kepler (Nemčija, 1571 - 1630)
- John Kerr (Škotska, 1824 - 1907)
- Wolfgang Ketterle (Nemčija, 1957 - ) 1957 2001
- Jack St. Claire Kilby (ZDA, 1923 - 2005) 2005 2000
- Gustav Robert Kirchhoff (Nemčija, 1824 - 1887)
- Klaus von Klitzing (Nemčija, 1943 - ) 1943 1985
-

Seznam slovenskih fizikov

Seznam slovenskih fizikov.

A

- Miroslav Adlešič (1907 - 2002), profesor fizike na realki v Ljubljani
- Anton Ambschell, (1751 - 1821)
- Leopold Andree, profesor fizike na realki v Ljubljani

B

- Robert Blinc, (1933 - )
- Silvo Breskvar, (1902 - 1969)

Č

- Andrej Čadež (1942 - )
- Lavo Čermelj (1889 - 1980), profesor fizike na realki v Ljubljani

G

- Igor Grabec, (1939 - )
- Peter Gosar, (1923 - )

J

- Romana Jordan Cizelj, (1966 - )

K

- Gabrijel Kernel, (1932 - )
- Janez Krstnik Kersnik, (1783 - 1850)
- Ignacij Klemenčič, (1853 - 1901)
- Josip Križan, (1841 - 1921)
- Ivan Kuščer, (1920 - 2000)

M

- Anton Moljk (1916 - 1998)

O

- Milan Osredkar, (1919 - 2003)

P

- Sergej Pahor, (1930 - )
- Anton Peterlin, (1907 - 1993)
- Bogdan Povh, (1932 - )
- Tomaž Prosen, (1970 - )

R

- Marko Robnik, (1954 - )
- Mitja Rosina

S

- Gregor Schoettl, (1732 - 1777)
- Andrej Semekovič, profesor fizike na realki v Ljubljani
- Jožef Stefan, (1835 - 1893)
- Janez Strnad, (1934 - )

Š

- Anton Šantel, (1845 - 1920)
- Ivan Šubic, profesor fizike na realki v Ljubljani

V

- Jurij Bartolomej Vega, (1754 - 1802)

Z

- Jure Zupan, (1975 - )

Ž

- Boštjan Žekš, (1940 - )

Glej tudi

- seznam fizikov. Fizik
-

Nobelova nagrada za fiziko

Seznam dobitnikov Nobelove nagrade za fiziko v letih od 1901 do 2004. Podrobnejše obrazložitve so na spletni strani Nobelove fundacije http://www.nobel.se. __NOTOC__

1901

Wilhelm Conrad Röntgen Wilhelm Conrad Röntgen
»za izredno vloženo delo v odkritje rentgenske svetlobe«

1902

Hendrik Antoon Lorentz Hendrik Antoon Lorentz
Pieter Zeeman Pieter Zeeman
»za izredno vloženo delo v raziskave o vplivu magnetizma na sevanje«

1903

Antoine Henri Becquerel Antoine Henri Becquerel
»za izredno vloženo delo v odkritje naravne radioaktivnosti«
Pierre Curie Pierre Curie
Marie Skłodowska-Curie Marie Skłodowska-Curie
»za izredno vloženo delo v skupne raziskave o sevanju, ki ga je odkril profesor Henri Becquerel«

1904

John William Strutt Rayleigh : John William Strutt Rayleigh
»za raziskovanje gostote najpomembnejših plinov in za odkritje argona v povezavi s temi raziskavami«

1905

Philipp Eduard Anton von Lenard Philipp Eduard Anton von Lenard
»za delo o katodnih žarkih«

1906

Sir Joseph John Thomson Joseph John Thomson
»za velike zasluge pri teoretičnih in eksperimentalnih raziskavah o prevodnosti električnega toka v plinih«

1907

Albert Abraham Michelson Albert Abraham Michelson
»za natančne optične inštrumente in spektroskopske in meroslovne raziskave z njihovo pomočjo«

1908

Gabriel Lippmann Gabriel Lippmann
»za postopek izdelave barvnih fotografskih slik na podlagi pojava interference«

1909

Guglielmo Marconi Guglielmo Marconi
Karl Ferdinand Braun Karl Ferdinand Braun
»za doprinose k razvoju brezžične telegrafije«

1910

Johannes Diderik van der Waals Johannes Diderik van der Waals
»za delo o enačbi stanja plinov in kapljevin«

1911

Wilhelm Wien Wilhelm Wien
»za odkritja v zvezi s sevalnimi zakoni toplote«

1912

Nils Gustaf Dalén Nils Gustaf Dalén
»za iznajdbo samodejnih regulatorjev pri uporabi v povezavi s plinskimi akumulatorji za osvetljevanje svetilnikov in plovcev«

1913

Heike Kamerlingh Onnes Heike Kamerlingh Onnes
»za raziskovanja lastnosti snovi pri nizkih temperaturah, ki so med drugim vodila k proizvodnji tekočega helija«

1914

Max von Laue Max von Laue
»za odkritje loma rentgenske svetlobe v kristalih«

1915

Sir William Henry Bragg William Henry Bragg
William Lawrence Bragg William Lawrence Bragg
»za delo v analizi zgradbe kristalov z rentgensko svetlobo«

1916

Denarno nagrado so dodelili posebnemu skladu tega dela nagrade

1917

Charles Glover Barkla Charles Glover Barkla
»za odkritje značilnega rentgenskega sevanja elementov«

1918

Max Karl Ernst Ludwig Planck Max Karl Ernst Ludwig Planck
»za vloženo delo v napredek fizike z odkritjem energijskih kvantov«

1919

Johannes Stark Johannes Stark
»za odkritje Dopplerjevega pojava v kanalskih žarkih in razcepitve spektralnih črt v električnih poljih«

1920

Charles-Edouard Guillaume Charles-Edouard Guillaume
»za vloženo delo v natančna merjenja v fiziki z odkritjem nepravilnosti v nikljevih jeklenih zlitinah«

1921

Albert Einstein Albert Einstein Albert Einstein
»za doprinos k teoretični fiziki in posebej za odkritje in razlage zakona o fotoelektričnem pojavu«

1922

Niels Henrik David Bohr Niels Henrik David Bohr
»za delo v raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih«

1923

Robert Andrews Millikan Robert Andrews Millikan
»za delo o osnovnem naboju elektrike in fotoelektričnem pojavu«

1924

Karl Manne Georg Siegbahn Karl Manne Georg Siegbahn
»za odkritja in raziskavo na področju rentgenske spektroskopije«

1925

James Franck James Franck
Gustav Ludwig Hertz Gustav Ludwig Hertz
»za odkritje zakonov neprožnega trka elektrona z atomom«

1926

Jean Baptiste Perrin Jean Baptiste Perrin
»za delo o nezvezni zgradbi snovi in posebej za odkritje ravnovesja sesedanja«

1927

Arthur Holly Compton Arthur Holly Compton
»za odkritje Comptonovega pojava«
Charles Thomson Rees Wilson Charles Thomson Rees Wilson
»za postopek prepoznave poti električno nabitih delcev z meglično celico«

1928

Owen Willans Richardson Owen Willans Richardson
»za delo o termični emisiji in posebej za odkritje Richardsonovega zakona«

1929

Princ Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie
»za odkritje valovne narave elektronov«

1930

Sir Čandrasekara Venkata Raman Čandrasekara Venkata Raman
»za delo o sipanju svetlobe in za odkritje Ramanovega pojava«

1931

Denarno nagrado so dodelili posebnemu skladu tega dela nagrade

1932

Werner Karl Heisenberg Werner Karl Heisenberg
»za razvoj kvantne mehanike, katere uporaba je med drugim vodilo do odkritja alotropnih oblik vodika«

1933

Erwin Schrödinger Erwin Schrödinger
Paul Adrien Maurice Dirac Paul Adrien Maurice Dirac
»za odkritje novih plodnih oblik atomske teorije«

1934

1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade

1935

Sir James Chadwick James Chadwick
»za odkritje nevtrona«

1936

Victor Franz Hess Victor Franz Hess
»za odkritje kozmičnih žarkov«
Carl David Anderson Carl David Anderson
»za odkritje pozitrona«

1937

Clinton Joseph Davisson Clinton Joseph Davisson
George Paget Thomson George Paget Thomson
»za eksperimentalno odkritje uklona elektronov na kristalu«

1938

Enrico Fermi Enrico Fermi
»za prikaze obstoja novih radioaktivnih elementov, pridobljenih z obsevanjem z nevtroni, ter za s tem povezano odkritje jedrskih reakcij s počasnimi nevtroni«

1939

Ernest Orlando Lawrence Ernest Orlando Lawrence
»za izum in razvoj ciklotrona ter za z njim pridobljene rezultate, še posebej v zvezi z umetno radioaktivnimi elementi«

1940

1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade

1941

1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade

1942

1/3 denarne nagrade so dodelili glavnemu skladu, 2/3 pa posebnemu skladu tega dela nagrade

1943

Otto Stern Otto Stern
»za doprinos k razvoju postopkov molekularnih žarkov in za odkritje magnetnega momenta protona«

1944

Isidor Isaac Rabi Isidor Isaac Rabi
»za resonančno metodo zapisovanja magnetnih lastnosti atomskih jeder«

1945

Wolfgang Ernst Pauli Wolfgang Ernst Pauli
»za odkritje Paulijevega izključitvenega načela«

1946

Percy Williams Bridgman Percy Williams Bridgman
»za izum naprave za zelo visoke tlake in za odkritja na področju fizike visokih tlakov«

1947

Sir Edward Victor Appleton Edward Victor Appleton
»za raziskave fizike zgornjih plasti ozračja in še posebej za odkritje Appletonove plasti«

1948

Patrick Maynard Stuart Blackett Patrick Maynard Stuart Blackett
»za razvoj metode z Wilsonovo meglično celico in raziskave na področjih jedrske fizike in kozmičnega sevanja«

1949

Hideki Jukava (湯川秀樹) Hideki Jukava
»za napoved obstoja mezonov na podlagi teoretičnega dela o jedrskih silah«

1950

Cecil Frank Powell Cecil Frank Powell
»za razvoj fotografskega postopka raziskovanja jedrskih procesov in odkritja, povezana z mezoni in odkrita na ta način«

1951

Sir John Douglas Cockcroft John Douglas Cockcroft
Ernest Thomas Sinton Walton Ernest Thomas Sinton Walton
»za pionirsko delo o pretvorbi atomskega jedra z umetno pospešenimi atomskimi delci«

1952

Felix Bloch Felix Bloch
Edward Mills Purcell Edward Mills Purcell
»za razvoj novih postopkov natančnih meritev z jedrsko magnetno resonanco in za odkritja, povezana z njimi«

1953

Frits Zernike Frits Zernike
»za prikaz postopka faznega odtenka in še posebej za izum faznega mikroskopa«

1954

Max Born Max Born
»za temeljne raziskave v kvantni mehaniki in še posebej za statistično interpretacijo valovne funkcije«
Walther Wilhelm Georg Bothe Walther Wilhelm Georg Bothe
»za razvoj koincidenčnega merilnega postopka in za odkritja povezana z njim«

1955

Willis Eugene Lamb mlajši Willis Eugene Lamb mlajši
»za odkritja povezana s fino strukturo vodikovega spektra«
Polykarp Kusch Polykarp Kusch
»za natančno določitev magnetnega momenta elektrona«

1956

William Bradford Shockley William Bradford Shockley
John Bardeen John Bardeen
Walter Houser Brattain Walter Houser Brattain
»za raziskave polprevodnikov in odkritje tranzistorskega pojava«

1957

Chen Ning Franklin Yang (楊振寧, pinjin Yáng Zhènníng) pinjin
Tsung-Dao Lee (李政道, pinjin Lǐ Zhèngdào) pinjin
»za bistro raziskovanje tako imenovanih zakonov parnosti, ki je vodilo do pomembnih odkritij, ki se nanašajo na osnovne delce«

1958

Pavel Aleksejevič Čerenkov (Павел Алексеевич Черенков) Pavel Aleksejevič Čerenkov Pavel Aleksejevič Čerenkov
Ilja Mihajlovič Frank (Илья Михайлович Франк) Ilja Mihajlovič Frank Ilja Mihajlovič Frank
Igor Jevgenjevič Tamm (Игорь Евгеньевич Тамм) Igor Jevgenjevič Tamm Igor Jevgenjevič Tamm
»za odkritje in opis pojava Čerenkova«

1959

Emilio Gino Segrè Emilio Gino Segrè
Owen Chamberlain Owen Chamberlain
»za odkritje antiprotona«

1960

Donald Arthur Glaser Donald Arthur Glaser
»za izum mehurčne celice«

1961

Robert Hofstadter Robert Hofstadter
»za pionirske raziskave sipanja zelo hitrih elektronov na atomskih jedrih in doseža odkritja, ki so povezana z zgradbo nukleonov«
Rudolf Ludwig Mössbauer Rudolf Ludwig Mössbauer
»za raziskave resonančne absorpcije žarkov gama in odkritje Mössbauerjevega pojava«

1962

Lev Davidovič Landau (Лев Давидович Ландау) Lev Davidovič Landau Lev Davidovič Landau
»za pionirske teorije zgoščene snovi in še posebej za teorijo kapljevinskega helija«

1963

Eugene Paul Wigner Eugene Paul Wigner
»za doprinose k teoriji atomskega jedra in osnovnih delcev, še posebej prek odkritja in uporabe osnovnih načel simetrije«
Maria Göppert-Mayer Maria Göppert-Mayer
Johannes Hans Daniel Jensen Johannes Hans Daniel Jensen
»za odkritja povezana z zgradbo jedrske lupine«

1964

Charles Hard Townes Charles Hard Townes
Nikolaj Genadijevič Basov (Николай Геннадиевич Басов) Nikolaj Genadijevič Basov Nikolaj Genadijevič Basov
Aleksander Mihajlovič Prohorov (Александр Михайлович Прохоров) Aleksander Mihajlovič Prohorov Aleksander Mihajlovič Prohorov
»za temeljno delo na področju kvantne elektronike, ki je pripeljalo do izdelave oscilatorjev in ojačevalnikov na osnovi načel maserja in laserja«

1965

Šiničiro Tomonaga (朝永振一郎) Šiničiro Tomonaga
Julian Seymour Schwinger Julian Seymour Schwinger
Richard Phillips Feynman Richard Phillips Feynman
»za temeljno delo v kvantni elektrodinamiki skupaj z globokimi posledicami za fiziko osnovnih delcev«

1966

Alfred Kastler Alfred Kastler
»za odkritje in razvoj optičnih postopkov pri raziskovanju Hertzovih resonanc v atomih«

1967

Hans Albrecht Bethe Hans Albrecht Bethe
»za doprinose k teoriji jedrskih reakcij in še posebej za odkritja povezana s sproščanjem energije v zvezdah«

1968

Luis Walter Alvarez Luis Walter Alvarez
»za odločilne doprinose k fiziki osnovnih delcev in še posebej za odkritje velikega števila resonančnih stanj, ki se je uresničilo prek razvoja postopka uporabe vodikove mehurčne celice in razčlenitve podatkov«

1969

Murray Gell-Mann Murray Gell-Mann
»za doprinose in odkritja povezana z razvrstitvijo osnovnih delcev in njihovih interakcij«

1970

Hannes Olof Gösta Alfvén Hannes Olof Gösta Alfvén
»za temeljno delo in odkritja v magnetohidrodinamiki s plodnimi uporabami na različnih področjih fizike plazme«
Louis Eugene Félix Néel Louis Eugene Félix Néel
»za temeljno delo in odkritja povezana z antiferomagnetizmom in feromagnetizmom, ki so vodila do pomembnih uporab v fiziki trdnin«

1971

Dennis Gabor Dennis Gabor
»za izum in razvoj postopka holografije«

1972

John Bardeen John Bardeen
Leon Neil Cooper Leon Neil Cooper
John Robert Schrieffer John Robert Schrieffer
»za skupaj razvito teorijo superprevodnosti, po navadi imenovano teorijo BCS«

1973

Leo Esaki (江崎玲於奈) Leo Esaki
Ivar Giaever Ivar Giaever
»za eksperimentalna odkritja povezana s tunelskim pojavom v polprevodnikih in superprevodnikih«
Brian David Josephson Brian David Josephson
»za teoretične napovedi lastnosti supertoka skozi tunelsko oviro in še posebej za tiste pojave, ki so splošno znani kot Josephsonovi pojavi«

1974

Sir Martin Ryle Martin Ryle
Antony Hewish Antony Hewish
»za pionirsko raziskavo v radijski astrofiziki: Ryle za opazovanja in izume in še posebej za postopek aperturne sinteze, in Hewish za odločilno vlogo pri odkritju pulzarjev«

1975

Aage Niels Bohr Aage Niels Bohr
Ben Roy Mottelson Ben Roy Mottelson
Leo James Rainwater Leo James Rainwater
»za odkritje o povezavi med skupnim gibanjem in delčnim gibanjem v atomskem jedru ter za razvoj teorije o zgradbi atomskega jedra, ki temelji na teh povezavah«