:: wikimiki.org ::

Geologija

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje. Ukvarja se tudi z njeno zgradbo (minerali), fizikalnimi lastnostmi in procesi, ki so oblikovali Zemljo.

Beseda

Beséda je v jezikoslovju jezikovna enota govora ali pisave, ki predstavlja ali sporoča pomen, sestavljen iz enega ali več morfemov.

Zunanje povezave

Kategorija:Jezikoslovje ja:言葉 simple:Word

Znanost

Znánost (latinsko scientia - znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in preskuševanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede, vede pa na področja (discipline). Temeljna ali bazična znanost Znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti. V času odkritja ti izsledki nimajo nobene uporabne vrednosti. Uporabna ali aplikativna znanost Izsledki aplikativne znanosti so uporabni v vsakdanjem življenju.

Seznam znanosti

Ekzaktne in naravoslovne znanosti

Matematika - logika - kibernetika - fizika - mehanika - astronomija - kemija - biologija - botanika - zoologija - genetika - biokemija - biofizika - ekologija - geologija - meteorologija - geofizika - geografija

Tehnične (inženirske) znanosti

Metalurgija - rudarstvo - strojništvo - gradbeništvo - elektotehnika - elektronika - računalništvo - aeronavtika - kemijska tehnologija - tekstilna tehnologija - geodezija - obča tehnologija

Medicinske znanosti

Medicina - mikrobiologija - stomatologija - farmacija - anatomija

Agrarne (biotehniške) znanosti

Agronomija - gozdarstvo - lesarstvo - živilska tehnologija - veterina

Družbene znanosti

Antropologija - Arheologija - Ekonomija - Etnologija - Geografija - Informatika -Komunikologija - Politologija - Sociologija - Statistika - Zgodovina

Humanistične znanosti in znanosti o umetnosti

Filozofija - estetika - filologija - lingvistika - psihologija - pedagogika - didaktika - literarna zgodovina - umetnostna zgodovina - muzikologija

Glej tudi

- znanstvenik, osnovne znanstvene teorije, odpadna znanost, patološka znanost. filozofija znanosti, protoznanost, psevdoznanost, znanstveno izobraževanje

Zunanje povezave

- v angleščini:
- [http://unisci.com/science2.shtml UniSci: Zakaj znanost? (Why Science?)]
- [http://www.mit.edu/~bkrupa/whyscience.html Boris Krupa: Zakaj znanost? (Why science?)]
- [http://www.people.virginia.edu/~rjh9u/studysci.html (Zakaj študirati znanosti? (Why Study Science?)]
- [http://www.scienceandyou.org/articles/ess_01.shtml Zakaj znanost in ti (Why Science & You)]
- [http://www.epinions.com/content_2841616516 (Zakaj znanost ne more biti demokratična|Why science cannot be democratic)]
- [http://physicsweb.org/article/world/13/5/2 Zakaj znanost uspeva zaradi kritike (Why science thrives on criticism)]
- [http://www.edge.org/documents/archive/edge53.html Ali znanost ubija dušo? Razprava med Stevenom Pinkerjem in Richardom Dawkinsom (Is Science Killing the soul? A discussion between Steven Pinker and Richard Dawkins)]
- [http://www.thehumanist.org/humanist/articles/dawkins.html Esej Richarda Dawkinsa: Ali je znaost religija? (Richard Dawkins essay: Is Science a Religion?)]
- [http://textbook.wikipedia.org/wiki/General_Science Wikiknjige - GSCE znanstveni učbenik (Wikibooks - GSCE science textbook)]
- Abecedni in zložen seznam znanosti, prirejen iz članka spletne enciklopedije, "Science" [http://www.internet-encyclopedia.info/wiki.phtml?title=Science Spletna enciklopedija 14. marec 2003]
- Kategorija:Vede ja:科学 ko:과학 ms:Sains simple:Science th:วิทยาศาสตร์ zh-min-nan:Kho-ha̍k

Zemlja

Zêmlja je planet, na katerem sta se razvila življenje in človeštvo in na katerem živimo. Zemlja je tretji planet od Sonca, največji med zemeljskimi planeti Osončja in edino telo, na katerem so pogoji, ki dopuščajo življenje, vsaj kolikor je znano sodobni znanosti. Zemlja ima en naravni satelit Luno in v splošnem verjamemo, da je nastala pred približno 4,5 milijardami leti.

Fizikalne značilnosti

Glavni članek: geofizika

Sestava planeta

- železo 34,6 %
- kisik 29,5 %
- silicij 15,2 %
- magnezij 12,7 %
- nikelj 2,4 %
- žveplo 1,9 %
- titan 0,05 %

Notranjost

- 0-60 km -- litosfera
- 0-30/35 km -- zemeljska skorja
- 30/35-2900 km -- zemeljski plašč
- 100-700 km -- astenosfera
- 2900-5100 km -- zunanje jedro
- 5100-~6375 km -- notranje jedro

Jedro

Povprečna gostota Zemlje je 5,515 kg/m³, kar pomeni, da je najbolj gost planet v našem sončnem sistemu. Jedro je sestavljeno iz kovin, kot so železo (80%), silicij in nikelj.

Zemeljski plašč

Zemeljska skorja

Biosfera

Ozračje

Glavi članek: Ozračje

Hidrosfera

Zemlja v Osončju

Luna

Geografija

Glavni članek: geografija Celine, Oceani

Podnebje

Glavni članek: podnebni model

Površje

Naravni viri

Glavni članek: naravni viri

Raba tal

Naravne ujme

Okolje - trenutno dejansko stanje

Glavni članek: varstvo narave

Poseljenost

Glej tudi: naseljevanje vesolja. Starostna sestava:
- 0-14 let: 1.818.803.078 (29,92 %)
- moški: 932.832.913 (15,35 %)
- ženske: 885.970.165 (14,57 %)
- 15-64 let: 3.840.881.326 (63,19 %)
- moški: 1.942.402.264 (31,95 %)
- ženske: 1.898.479.062 (31,23 %)
- 65 let in čez: 419.090.130 (6,89 %)
- moški: 184,072,470 (3.03 %)
- ženske: 235.017.660 (3,87 %) (ocena 2000) Stopnja rasti prebivalstva: 1,3 % (ocena 2000) Stopnja rojevanja: 22 rojstev/1.000 prebivalcev (ocena 2000) Stopnja smrtnosti: 9 smrti/1.000 prebivalecev (ocena 2000) Razmerje spolov: [moški/ženske]
- pri rojstvu: 1,05
- pod 15. leti: 1,05
- 15-64 let: 1,02
- 65 let in čez: 0,78
- celotno prebivalstvo: 1,01 (ocena 2000)

Vlada

Splošna mednarodna organizacija so Združeni narodi.

Glej tudi

- Pravni sistem: mednarodno pravo
- Ekonomija: svetovno gospodarstvo
- Zgodovina: zgodovina sveta
- potres
- zemeljsko magnetno polje
- ekvatorska izboklina
- Zemlja v leposlovju
- Starost Zemlje

Viri

- Neil F. Comins (2001), Odkrivanje bistvenega vesolja (Discovering the Essential Universe) (Druga izdaja). Kategorija:Planeti Osončja
- ja:地球 ko:지구 ms:Bumi simple:Earth th:โลก zh-min-nan:Tē-kiû

Mineral

Mineráli so naravne snovi nastale s pomočjo geoloških procesov. Pojem mineral ne zajema samo kemijske sestave, ampak tudi zgradbo minerala. Poznamo minerale sestavljene iz čistega kemijskega elementa (npr. diamant), pa tudi zelo zapletene, ki imajo več tisoč različnih oblik (npr. razni silikati). Študij mineralov se imenuje mineralogija. mineralogija Minerali so pomembni tudi v prehrani ljudi (glejte seznam mineralov v prehrani).

Trdota mineralov

Ugotavlja se z razenjem mineralov po Mohsovi lestvici trdote, kjer je najmehkejši mineral lojevec in najtrši mineral diamant. Označi se s stopnjami od 1 do 10.

Glej tudi

- Seznam mineralov Kategorija:Geologija Kategorija:Mineralogija
- ja:鉱物 simple:Mineral th:แร่

Fizika

Fízika (grško φυσικός: fysikós - naraven, iz φύσις: fysis - narava) je znanstvena veda o naravi v najširšem pomenu. Fizika preučuje obnašanje snovi v prostoru in času in njeno vzajemno delovanje. Fizikalne teorije se navadno izražajo z matematičnimi zvezami. Uveljavljenim fizikalnim teorijam pravimo tudi fizikalni zakoni. Fizika pojasnjuje fizikalne pojave in pri tem uporablja fizikalne količine. Fizika je povezana z drugimi naravoslovnimi vedami, še posebej s kemijo, biofiziko in fiziologijo. fiziologijo Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Kratek pregled fizike

Osrednje fizikalne teorije
Klasična mehanika -- Mehanika tekočin -- Termodinamika -- Statistična mehanika -- Elektrika in magnetizem -- Posebna teorija relativnosti -- Splošna teorija relativnosti -- Kvantna mehanika -- Kvantna teorija polja -- Standardni model
Predlagane teorije
Teorija vsega -- Teorija velikega poenotenja -- Zančna kvantna gravitacija -- M-teorija -- Samonastalost
Mejne teorije
Dinamična teorija gravitacije -- Hladna fuzija -- Obratni sistem teorije -- Orgonska energija -- Svetlobni eter -- Teorija mirujočega stanja
Pojmi
Snov -- Antimaterija -- Osnovni delec -- Bozon -- Fermion Simetrija -- Gibanje -- Ohranitveni zakon - Masa -- Energija -- Gibalna količina -- Vrtilna količina -- Spin Čas -- Prostor -- Razsežnost -- Prostor-čas -- Dolžina -- Hitrost -- Sila -- Navor Valovanje -- Valovna funkcija -- Kvantna prepletenost -- Harmonični oscilator -- Magnetizem -- Elektrika -- Elektromagnetno sevanje -- Temperatura -- Entropija -- Fizikalna informacija Fazni prehod -- Kritični pojavi -- Spontani zlom simetrije -- Superprevodnost -- Supertekočnost -- Kvantni fazni prehod
Osnovne sile
Gravitacijska sila -- Elektromagnetna sila -- Šibka jedrska sila -- Močna jedrska sila
Osnovni delci
Atom -- Proton -- Nevtron -- Elektron -- Nevtrino -- Kvark -- Foton -- Gluon -- Bozon W -- Bozon Z -- Graviton -- Delčno sevanje
Področja fizike
Astrofizika -- Atomska in molekulska fizika -- Računska fizika -- Fizika goste snovi -- Fizika nizkih temperatur -- Dinamika tekočin -- Fizika polimerov -- Optika -- Fizika snovi -- Jedrska fizika -- Fizika plazme -- Fizika delcev
Metode
Znanstvena metoda -- Fizikalna količina -- Merjenje -- Merilne naprave -- Razsežnostna analiza -- Statistika
Tabele
Seznam fizikalnih zakonov -- Osnovne fizikalne konstante -- Osnovne enote SI -- Izpeljane enote SI -- Predpone SI -- Pretvorba med enotami
Zgodovina in svet fizikov
Zgodovina fizike -- Znani fiziki -- Slovenski fiziki -- Nobelova nagrada za fiziko -- Heinemannova nagrada za matematično fiziko -- Diracova medalja -- Diracova medalja in nagrada -- Pomerančukova nagrada -- Fizikalne ustanove -- Poučevanje fizike in izobraževanje
Vrste fizike
Teoretična fizika -- Eksperimentalna fizika -- Matematična fizika -- Statistična fizika --
Sorodna področja
Astronomija in astrofizika -- Biofizika -- Znanost o snoveh -- Elektronika -- Tehnika -- Medicinska fizika -- Fiziologija

Glej tudi

- nerešeni problemi v fiziki,
- seznam fizikalnih vsebin. ----

Zunanje povezave

Fizikalna društva

- Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA): http://www.dmfa.si/
- Kvarkadabra: http://www.kvarkadabra.net/
- Evropsko fizikalno društvo (EPS): http://www.eps.org/
- Združeno fizikalno društvo ruske federacije: http://www.uniphys.ru/
- Ameriško fizikalno društvo (APS): http://www.aps.org/

Fizikalne izobraževalne ustanove

- Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF), Ljubljana: http://www.fmf.uni-lj.si/
- Fakulteta za naravoslovje in matematiko (FNM), Maribor: v ustanavljanju
- Politehnika, Nova Gorica: http://www.p-ng.si/
- Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Ljubljana: http://www.mps.si/
- Oddelek za fiziko, Teksaško vseučilišče, Austin: http://www.ph.utexas.edu/
- Oddelek za fiziko, Univerza Columbia, New York: http://columbia-physics.net/
- Oddelek za fiziko, Univerza v Princetonu: http://physics.princeton.edu/

Fizikalni inštituti

- Inštitut Jožef Stefan (IJS), Ljubljana: http://www.ijs.si/
- Mednarodni fizikalni inštitut (IoP), Bristol: http://www.iop.org/
- Inštitut za teoretično in eksperimentalno fiziko Alihanova (ИТЭФ/ITEP), Moskva: http://www.itep.ru/ ИТЭФ/ITEP
- Ameriški fizikalni inštitut (AIP): http://www.aip.org/
- Kavlijev inštitut za teoretično fiziko (KITP), Univerza Kalifornije, Santa Barbara: http://www.kitp.ucsb.edu/
- Inštitut za teoretično fiziko Perimeter, Waterloo: http://www.perimeterinstitute.com/
- Inštitut za strune, kozmologijo in fiziko astrodelcev (ISCAP), Univerza Columbia, New York: http://www.iscap.columbia.edu/

Fizikalna središča

- Središče za uporabno matematiko in teoretično fiziko (CAMTP), Maribor: http://www.camtp.uni-mb.si/
- Mednarodno središče za teoretično fiziko Abdusa Salama (ICTP), Trst: http://www.ictp.it/
- Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN), Ženeva: http://www.cern.ch/
- High Energy Accelerator Research Organization (KEK), Cukuba: http://www.kek.jp/ Kategorija:Naravoslovje
- als:Physik ja:物理学 ko:물리학 ms:Fizik simple:Physics th:ฟิสิกส์ zh-min-nan:Bu̍t-lí-ha̍k

Geologija

Področja raziskav Geologije

- Geofizika,
- Geokemija,
- Geomorfologija,
- Glaciologija,
- Hidrogeologija,
- Mineralogija,
- Paleontologija,
- Pedologija,
- Petrologija,
- Seizmologija,
- Stratigrafija,
- Vulkanologija,

Zgodovinski razvoj Geologije

- Antika,
- Srednji vek,
- Renesansa,
- Geologija- moderna znanost,

Regionalna geologija

- Alp,
- Karavank,
- Pohorja,
- Slovenije,
- Ljubljanske kotline,

Geologija Evrope

- Kategorija:Vede

Geomorfologija

Geomorfologija je fizičnogeografska veda, ki preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu. Zanimajo jo reliefne oblike, njihova razširjenost, vzroki in procesi nastanka ter njihova odvisnost od sil, ki ustvarjajo relief. Proučevanje reliefa samega na sebi ni poglavitni cilj geomorfologije. Njen osnovni metodološki princip obstaja v tem, da raziskuje relief kot eno od komponent vsake pokrajine, vendar v tesni soodvisnosti in medsebojni pogojenosti in drugimi komponentami tega okolja. Kategorija:Geografija
-

Paleontologija

Paleontologíja (grško παλαιός: palaoós - star, nekdanji, starodaven + ὄν: ón, óntos - bitje + λόγος: lógos - beseda, govor, pojem; misel, razum, mišljenje, presojanje; računanje, veda + pripona ια) je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja življenja na Zemlji. Njihov predmet preučevanja so arhaične rastline in živali, oziroma njihovi fosilni ostanki. Veda obsega preučevanje telesnih ostankov, sledi, grobov, fosiliziranih izločkov (koprolitov), kemičnih ostankov... Znanstvenik, ki preučuje izumrla živa bitja, se imenuje paleontolog. Pri tem si pomaga z npr. fosilnimi ostanki kosti, zob, listov...

Glej tudi

- paleologija Kategorija:Zgodovina
- ja:古生物学 ko:고생물학

Antika

Antíka (iz lat. antiquus, star, starodaven) pomeni v Evropi dobo pred srednjim vekom, tj. staro dobo Grkov in Rimljanov, ki traja približno od leta 1000 pr. n. št. do 5. stoletja n. št..
- Kategorija:Zgodovina

Srednji vek

Srédnji vék se prične leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija (konec starega veka) ter se konča leta 1492 z odkritjem Amerike. Nekateri zgodovinarji postavljajo konec srednjega veka leta 1453 s padcem Konstantinopla, s čimer se je zaključila dolgoletna tradicija vzhodnorimskega imperija. Skoraj tisočletno obdobje srednjega veka razmejimo na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek.

Zgodnji srednji vek (pribl. 5. - 12. stol.)

Zgodnji srednji vek je zaznamovan z množičnim preseljevanjem ljudstev in v samem začetku, z razpadom antike. Celoten rimski imperij, ki je bil v petem stoletju dejansko mešanica latinske, galske, keltske in grške kulture ter močno prežet s krščanstvom, je bil že nekaj stoletij pred razpadom zahodne polovice ogrožen zaradi vpadov »barbarskih« ljudstev kot so: Huni, Avari, Slovani, Franki, Germani, Teutoni, Alemani, Angli, Sasi, Vandali, Svebi, Vikingi, Ostrogoti in Vizigoti. Marsikatero od teh ljudstev je dalo ime sodobnim državam. Med 5. in 8. stoletjem so ta ljudstva preplavila celotno področje zahodno-rimskega imperija in si uredila povsem drugačen način življenja od antičnega. Nastal je namreč fevdalizem s strogo hierarhizirano ureditvijo. Novo naseljena ljudstva so od rimske kulture prevzela krščanstvo in s tem tudi pisavo, latinščino/grščino in upravno ureditev. Stroga fevdalna ureditev je predvsem značilna za zahodno polovico nekdanjega rimskega imperija, kjer so se zelo hitro vzpele frankovske kraljeve družine, najprej merovinška in nato karolinška. Kraljeve oblasti so bile v tem začetnem obdobju močno povezane z religioznimi. Frankovski vladarji se močno opirajo na papeža in tovrstno zavezništvo je ovekovečeno leta 800 s kronanjem frankovskega vladarja Karla Velikega v Rimu. Na vzhodni polovici rimskega cesarstva se je v teh stoletjih razvilo Bizantinsko cesarstvo, v katerega so v 5. stoletju vdirali Ostrogoti in v 7. Slovani. Ohranil se je grški jezik, grška pisava, sredozemska kultura in fevdalizem kot so ga poznali na zahodu, se ni razvil. Obstajala pa je posebna oblika teokracije, cezaropapizem. Vzhodni del se je tako odrekal papeški oblasti na zahodu. Jug sredozemskega bazena je v zgodnjem srednjem veku zaznamoval nastanek islama, ki so ga prevzela kulturno zelo razvita arabska ljudstva. Širitev islama se je začela takoj po njegovem nastanku v 7. stoletju. Boji islama in krščanstva so potekali povsod, kjer so bila ozemeljska stičišča teh dveh religij. V 8. stoletju so frankovski vladarji izrinili islam iz evropskih tal. Seveda pa so se ostanki islamske kulture ponekod ohranili (npr. Mavri v Španiji). Ob koncu zgodnjega srednjega veka (pribl. 11. stoletje) so začele po celotnem območju evropskega, maloazijskega in severnoafriškega področja potekati krvave bitke glede verske in posvetne oblasti. Leta 1054 je prišlo do shizme, ko sta se ločili vzhodna in zahodna oblika krščanstva. Maloazijska tla so konec 11. stoletja že obvladovali Turki, ki so prevzeli islam in vdirali v krščansko bizantinsko cesarstvo. Jeruzalem je bilo mesto treh religij, židovske, krščanske in islamske. Zahodno krščanski voditelji so se zaradi globoke vere, političnih ambicij in zaradi konfliktov, ki so nastajali ob romanjih kristjanov na Sveti grob, odločili za pohod na vzhod in »osvoboditev« Jeruzalema in s tem začeli leta 1096 prvo križarsko vojno.

Visoki srednji vek (12.,13.stol.)

Razmejitve na različna obdobja srednjega veka niso točno določene, vendar v 12. stoletju pride do spremembe mentalitet. Z osvojitvijo Jeruzalema 1099, so začele na področju Palestine, Sirije in Male Azije nastajati krščanske državice, kneževine ter grofije in tako se je začelo intenzivno prepletanje kultur. Začelo se je duhovno odkrivanje sveta. Leta 1080 je bila ustanovljena prva univerza, cveteli so samostani, gradile so se katedrale, razvijati se je začela srednjeveška književnost, menihi so izdelovali čudovite iluminacije, dvorni pevci so skladali epe, rojevala so se mesta in trgi, nastajali so križarski redovi. Ljudstvo je v začetku visokega srednjega veka zaradi dobrih letin in upešnega trgovanja živelo v precejšnjem izobilju, zaradi česar se je prebivalstvo povečalo. Z razvojem mest se začne trgovanje z vzhodom in severom. V umetnosti se je razvil gotski slog. Romanski slog iz zgodnjega srednjega veka so v 12. stoletju zamenjale orjaške gotske katedrale. Dejavnost samostanov se je povečala, cerkev je kot že popolnoma hierarhizirana institucija pridobivala na moči in ugledu. Povečalo se je tudi število meniških redov. Že leta 1077 sta v mestecu Canossa papež Gregor VII in cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, Henrik IV, razmejila papeško in kraljevo oblast, vendar pa so cerkveni dostojanstveniki in vladarji vladali v visokem srednjem veku z enako močjo in medsebojnim vplivom. Vendar pa spremljamo skozi celotni visoki srednji vek (12. in 13. stoletje) visok porast kulture in nastanek novega sloja prebivalstva v fevdalni strukturi, meščanstva. Razvilo se je tudi ljudsko gledališče, v smislu pasijona, pesmi trubadurjev so navduševale dvorne dame, na dvorih so bili v modi epi oz. pesnitve o kralju Arturju, vitezih okrogle mize, Tristanu in Izoldi, Nibelungih, junaških dejanjih vitezov na križarskih spopadih, ki so v 12. in 13. stoletju še vedno potekali. Zadnja, t.i. »križarska vojna otrok« ali »otroška križarska vojna« se je odvila v sredini 13. stoletja. Kot instrument represije je bila v 13. stoletju ustvarjena inkvizicija.

Pozni srednji vek (pribl. 14., 15. stol.)

Pozni srednji srednji vek je dejansko »mračno« obdobje srednjega veka, ki je vrglo temno senco na celotno in zelo dolgo tisočletno obdobje, ki ga označujemo za srednji vek. Po celi Evropi, Sredozemlju in celo na območju Rusije ter Afrike je začela razsajati kuga, imenovana »črna smrt«. Prebivalstvo je bilo zdesetkano. Razvnela se je tudi stoletna vojna med Anglijo in Francijo, nastal je mit o Ivani Orleanski. Zaradi kuge in vojn so ljudje umirali zelo mladi in s tem so povezane tudi poroke otrok, težave z dedovanjem ozemelj in težnje po spremembi. Nezadovoljstvo ljudstva se je kazalo širom po Evropi v obliki kmečkih uporov, puntov. Razvila se je tudi kritična meščanska srednjeveška književnost, razvijalo se je gledališče. Misli se počasi obračajo k človeku kot individumu, kar bo vodilo v renesanso. Zamudno pisanje na roke je zamenjal izum tiskarskega stroja leta 1455 (Gutenberg). Želja po begu iz mračnega sveta, po ugledu in avanturah je nekatere ljudi vabila stran iz evropskih tal. Začela so se velika raziskovanja sveta. Krištof Kolumb je odkril Ameriko leta 1492. Štirideset let prej, leta 1453 pa so Turki po dolgoletnih obleganjih zavzeli Konstantinopel in s tem se je še formalno zrušil vzhodno-rimski imperij. To je dobilo nov polet že od 13. stoletja dalje obstoječemu osmanskemu cesarstvu, ki je vedno bolj in bolj prodiralo na zahod. Vedno močnejše zaverovanje človeka samega vase, odkrivanje anatomije, sveta in vesolja, pojenjanje slepega verovanja in dvomi v verske dogme, kritiziranje oblasti, porast meščanske kulture in zaton fevdalnega življenja vodijo v novo dobo, renesanso.

Ostale povezave in sorodne teme

- srednjeveška umetnost
- srednjeveška književnost
- srednjeveška arhitektura
- srednjeveška glasba
- srednjeveška kuhinja
- vojaška oprema v srednjem veku
- srednjeveške vladarske rodbine
- periodizacija zgodovine
- ja:中世 simple:Middle Ages

Geologija

Področja raziskav Geologije

- Geofizika,
- Geokemija,
- Geomorfologija,
- Glaciologija,
- Hidrogeologija,
- Mineralogija,
- Paleontologija,
- Pedologija,
- Petrologija,
- Seizmologija,
- Stratigrafija,
- Vulkanologija,

Zgodovinski razvoj Geologije

- Antika,
- Srednji vek,
- Renesansa,
- Geologija- moderna znanost,

Regionalna geologija

- Alp,
- Karavank,
- Pohorja,
- Slovenije,
- Ljubljanske kotline,

Geologija Evrope

- Kategorija:Vede

Kategorija:Geologija

Ta kategorijazajema članke, ki se nanašajo na geologijo. Kategorija:Naravoslovje Kategorija:Vede ja:Category:地質学 ko:분류:지질학 th:Category:ธรณีวิทยา

Kategorija:Vede

Ta kategorija zajema članke, ki se nanašajo na znanstvene vede. Kategorija:Temeljna

Nitrobenceno

El nitrobenceno es un líquido tóxico, ligeramente amarillento con un cierto olor a almendras.

Datos fisicoquímicos

Fórmula: PhNO₂ = C₆H₅NO₂ Masa molecular: 123,11 g/mol Punto de fusión: 5,7 ºC Punto de ebullición: 210,85 ºC Densidad: 1,19867 g/ml Punto de inflamación: 88 ºC Densidad óptica: n_D²⁰ = 1,5513 - 1,5533 Nº CAS: 98-95-3 Solubilidad en agua: 1,9 g/l (20 ºC); 2,1 g/l (25 ºC) Umbral de percepción olfativa: 9,7 - 18,2 ppm Concentración máxima permitida en los lugares de trabajo: 1 ppm

Síntesis

El nitrobenceno se obtiene por nitración de benceno con una mezcla de ácido nítrico y ácido sulfúrico.

Reacciones

Con reductores fuertes como el hidrógeno en estatus naciendi (a la hora de formarse) el nitrobenceno es reducido a la anilina. La reducción del nitrobenceno con chatarra y ácido clorhídrico era el método más utilizado para obtener esta amina aromática. En reacciones de sustitución electrofílica sobre el sistema aromático el grupo nitro baja la reactividad y dirige el grupo entrante en posición meta.

Aplicaciones

El nitrobenceno es un compuesto de partida importante en la síntesis de diversos productos orgánicos como la anilina, la benzidina, el trinitrobenceno, el ácido nitrobenzolsulfónico, la fuchsina, la quinolina o fármacos como el acetaminofen. A veces se utiliza también como disolvente, como componente de lubricantes o como aditivo en explosivos. Antiguamente se utilizaba también con el nombre de "Aceite Mirban" en formulaciones de perfumes. Hoy estas aplicaciones están prohibidas debido a la elevada toxicidad y el peligro que supone para el medio ambiente.

Bioquímica y toxicología

El nitrobenceno puede ser resorbido a través de la piel, los pulmones o tras ingestión por el intestino. En el cuerpo provoca graves intoxicaciones. En primera instancia reacciona con la hemoglobina de la sangre formando methemoglobina. Además provoca graves daños en el sistema nervioso central. Síntomas son debilidad, dolor de cabeza, crampas, vómitos y pérdida de conciencia. Una intoxicación grave puede provocar la muerte en cuestión de horas. El efecto tóxico se ve refortalecido por el alcohol. Categoría: Nitro-derivados

rozst�py praca online casinos zas�ony hotels Berlin

:: RELATED NEWS ::

Serra
Con il termine serra si definisce un ambiente creato appositamente per allevare fiori e piante con le stesse caratteristiche del loro habitat naturale. In una serra riscaldata del Nord Europa si potranno quindi allevare piante che solitamente si sviluppano in paesi dal clima tropicale; ugualmente, in serre refrigerate si potrà ottenere lo scopo opposto. Le serre quindi hanno la prerogativa di poter creare l'ambiente ideale per il tipo di piante che si vuole coltivare. Le serre possono aver

Iran
La Repubblica Islamica dell'Iran è un paese mediorientale, situato nel sud-ovest asi

Bam
Bam è una città dell'Iran meridionale, nella provincia di Kerman. Si tratta di una città moderna con circa 100 mila abitanti, situata nei pressi del sito archeologico dell'antica città Arg-é-Bam. Il 26 dicembre 2003, alle 01:56 GMT (05:26 ora locale) un forte scossa di terremoto<

Brest

- Brest è il nome di almeno tre diverse località:
- Città nella Bielorussia: Brest (Bielorussia)
- Città in Bretagna (F): Brest (Francia)
- Località della Bassa Sassonia (D): francese situata nel dipartimento di Finistère nella regione della Bretagna. È sede della principale base navale militare francese. Si trova sulla costa occidentale della Bretagna, nel dipartimento F

Acqua
Questo articolo tratta dell'acqua principalmente secondo una prospettiva scientifica e tecnica. L'acqua è un liquido, a temperatura e pressione standard. La sua