Home About us Products Services Contact us Bookmark
:: wikimiki.org ::
Grščina

Grščina

Gŕščina (grško Ελληνικά: Ellenika) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji. V Grčijo so ga prinesli indoevropski naseljenci (pozneje imenovani Ahajci okoli leta 2000 pr. n. št.. V 1. tisočletju pr. n. št. je obstajalo več različnih narečij, ki so se delila na naslednje narečne skupine: jonsko-atiška (jonsko, atiško), dorsko, eolsko in arkadsko-kiprsko. V času od 3. stoletja pr. n. št. naprej je nekdanja narečja postopoma izpodrinila t. i. skupna grščina (koiné), ki je prednik srednjeveške in današnje nove grščine. Najstarejša ohranjena grška besedila so glinaste tablice, najdene na Kreti (Knosos; nastale okoli 1400 pr. n. št.) in v celinski Grčiji (Mikene, Pilos, Tebe, Tirins; nastale okoli 1200 pr. n. št.). To so inventarni popisi ter seznami prejetega in izdanega blaga, zapisani v zlogovni pisavi, imenovani linearna B pisava.

Glej tudi


- grška abeceda Kategorija:Jeziki ja:ギリシャ語 simple:Greek tokipona:toki Elena

Indoevropski jeziki

Izraz indoevropski jeziki poimenuje jezike, razširjene od Evrope do Indije. Nastali so iz indoevropskega prajezika.
Pri razvrščanju jezikov moramo biti pozorni na jezikovne drobce, ki niso indoevropskega izvora, na primer baskovščino, za katero se predvideva, da je potomka staroselskega evropskega jezika, ter na ugrofinske jezike, kamor spadajo npr. finščina, laponščina, estonščina in madžarščina. Indoevropska jezikovna družina vključuje naslednje skupine:
- slovanski jeziki
- baltski jeziki
- germanski jeziki
- indo-iranski jeziki
- albanski jezik
- armenski jezik
- grški jezik
- romanski jeziki
- keltski jeziki Poleg navedenih skupin spadajo v indoevropsko družino še nekateri starodavni izumrli jeziki, kot na primer venetski, frigijski, mesapski, tračanski in staromakedonski jezik, oba toharska jezika ter skupini anatolskih in italskih jezikov- iz enega izmed slednjih, latinščine, so se razvili današnji romanski jeziki. Dandanes so jeziki, ki so se razvili iz indoevropskega prajezika, najbolj razširjeni jeziki sveta. Govorijo jih na vseh celinah. Temu botrujejo predvsem geografski, politični in gospodarski razlogi, ki so sprožili razširitev Evropejcev in njihovega načina življenja po svetu. Najbolj očitno se je to zgodilo po odkritju Amerike leta 1492. Ni pa bila to prva selitev. Praindoevropejci so se že prej v več valovih selili proti zahodu in jugovzhodu, zaradi česar sta nastali dve temelnji jezikovni skupini znotraj prvotnega jezika. Poimenujemo ju po besedi za število 100, in sicer ju delimo na kentumsko (po latinski besedi centum) in satemsko skupino (po iranski besedi satem). V kentumsko skupino sodijo germanski, romanski, italski (vključujoč latinščino in sodobne romanske jezike), keltski in anatolski jeziki ter venetščina, grščina, in oba toharska jezika, v satemsko pa slovanski, baltski in indoiranski jeziki ter albanščina in armenščina. Dani jezikovni skupini sta se v tisočletnem razvoju močno spremenili. Prvotni indoevropski prajezik naj bi imel 8 sklonov ter 3 glagolske naklone: tvornik, trpnik ter povratni srednik (medij), vendar pa dvojina ni bila nujno prisotna. Kakorkoli že, stari jeziki, tako kentumski kot satemski, na primer starogrščina, latinščina in sanskrt, so si v osnovah zelo podobni. Za vse tri jezike velja, da imajo množico končnic, ki so jih današnji živi jeziki večinoma opustili. Izjema so baltski in slovanski jeziki, ki še vedno veljajo za zelo sintetične (torej še vedno imajo veliko končnic). Kategorija:Jeziki
- ja:インド・ヨーロッパ語族 zh-cn:印欧语系

Jezik

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki. Z jezikom opišemo stvari, dejanja ali odmišljene pojme. Lahko pa je tudi znakovni jezik. Poznamo tudi samostojne nebesedne jezike, npr. glasbeni jezik, likovni jezik, v matematiki in računalništvu umetne oziroma formalne jezike, med katere sodijo tudi programski jeziki. Tudi živali poznajo neko vrsto "jezika", bolj znana sta jezik čebel in kitov. Ti jeziki se od človeškega razlikujejo po tem, da se v njih živali ne morejo sporazumevati o samem jeziku, čemur pravimo metajezikovna zmožnost.

Glej tudi


- Izumrli jezik
- Ogroženi jezik
- Seznam jezikov sveta
- Seznam jezikovnih družin
- Seznam izumrlih jezikov
- Seznam ogroženih jezikov ja:言語 ko:언어 ms:Bahasa simple:Language tokipona:toki zh-cn:语言 zh-tw:語言

Grčija

Helenska republika, kratko Hellas in bolj znana kot Grčija, je obmorska država na skrajnem jugu Balkanskega polotoka. Na kopnem na zahodu meji na Albanijo, na severu na Makedonijo in Bolgarijo ter na vzhodu na Turčijo, po morju pa jo z vzhoda obliva Egejsko morje, z zahoda in juga pa Jonsko in Sredozemsko morje. Grčijo imajo mnogi za zibelko zahodne civilizacije, saj ima dolgo in bogato zgodovino, v kateri se njen vpliv širi prek treh celin.

Upravna delitev

Grčija je upravno razdeljena na 13 enot, imenovanih periferies (grško περιφέρειες), te pa so nadalje razdeljene na 51 prefektur (grško νομός). #Atika #Osrednja Grčija #Osrednja Makedonija #Kreta #Vzhodna Makedonija in Trakija #Epir #Jonski otoki #Severnoegejski otoki #Peloponez #Južnoegejski otoki #Tesalija #Zahodna Grčija #Zahodna Makedonija Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE ja:ギリシャ ko:그리스 ms:Yunani roa-rup:Gârţii simple:Greece th:ประเทศกรีซ zh-min-nan:Hi-lia̍p

3. stoletje pr. n. št.

2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje

6. stoletje pr. n. št. | 5. stoletje pr. n. št. | 4. stoletje pr. n. št. | 3. stoletje pr. n. št. | 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje

Druga stoletja

Tretje stoletje pr. n. št. obsega leta od 300 pr. n. št. do vključno 201 pr. n. št..

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po tretjem stoletju pr. n. št. so pisana ležeče.
- Kategorija:Stoletja ja:紀元前3世紀 ko:기원전 3세기

Srednji vek

Srédnji vék se prične leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija (konec starega veka) ter se konča leta 1492 z odkritjem Amerike. Nekateri zgodovinarji postavljajo konec srednjega veka leta 1453 s padcem Konstantinopla, s čimer se je zaključila dolgoletna tradicija vzhodnorimskega imperija. Skoraj tisočletno obdobje srednjega veka razmejimo na tri obdobja: zgodnji, visoki in pozni srednji vek.

Zgodnji srednji vek (pribl. 5. - 12. stol.)

Zgodnji srednji vek je zaznamovan z množičnim preseljevanjem ljudstev in v samem začetku, z razpadom antike. Celoten rimski imperij, ki je bil v petem stoletju dejansko mešanica latinske, galske, keltske in grške kulture ter močno prežet s krščanstvom, je bil že nekaj stoletij pred razpadom zahodne polovice ogrožen zaradi vpadov »barbarskih« ljudstev kot so: Huni, Avari, Slovani, Franki, Germani, Teutoni, Alemani, Angli, Sasi, Vandali, Svebi, Vikingi, Ostrogoti in Vizigoti. Marsikatero od teh ljudstev je dalo ime sodobnim državam. Med 5. in 8. stoletjem so ta ljudstva preplavila celotno področje zahodno-rimskega imperija in si uredila povsem drugačen način življenja od antičnega. Nastal je namreč fevdalizem s strogo hierarhizirano ureditvijo. Novo naseljena ljudstva so od rimske kulture prevzela krščanstvo in s tem tudi pisavo, latinščino/grščino in upravno ureditev. Stroga fevdalna ureditev je predvsem značilna za zahodno polovico nekdanjega rimskega imperija, kjer so se zelo hitro vzpele frankovske kraljeve družine, najprej merovinška in nato karolinška. Kraljeve oblasti so bile v tem začetnem obdobju močno povezane z religioznimi. Frankovski vladarji se močno opirajo na papeža in tovrstno zavezništvo je ovekovečeno leta 800 s kronanjem frankovskega vladarja Karla Velikega v Rimu. Na vzhodni polovici rimskega cesarstva se je v teh stoletjih razvilo Bizantinsko cesarstvo, v katerega so v 5. stoletju vdirali Ostrogoti in v 7. Slovani. Ohranil se je grški jezik, grška pisava, sredozemska kultura in fevdalizem kot so ga poznali na zahodu, se ni razvil. Obstajala pa je posebna oblika teokracije, cezaropapizem. Vzhodni del se je tako odrekal papeški oblasti na zahodu. Jug sredozemskega bazena je v zgodnjem srednjem veku zaznamoval nastanek islama, ki so ga prevzela kulturno zelo razvita arabska ljudstva. Širitev islama se je začela takoj po njegovem nastanku v 7. stoletju. Boji islama in krščanstva so potekali povsod, kjer so bila ozemeljska stičišča teh dveh religij. V 8. stoletju so frankovski vladarji izrinili islam iz evropskih tal. Seveda pa so se ostanki islamske kulture ponekod ohranili (npr. Mavri v Španiji). Ob koncu zgodnjega srednjega veka (pribl. 11. stoletje) so začele po celotnem območju evropskega, maloazijskega in severnoafriškega področja potekati krvave bitke glede verske in posvetne oblasti. Leta 1054 je prišlo do shizme, ko sta se ločili vzhodna in zahodna oblika krščanstva. Maloazijska tla so konec 11. stoletja že obvladovali Turki, ki so prevzeli islam in vdirali v krščansko bizantinsko cesarstvo. Jeruzalem je bilo mesto treh religij, židovske, krščanske in islamske. Zahodno krščanski voditelji so se zaradi globoke vere, političnih ambicij in zaradi konfliktov, ki so nastajali ob romanjih kristjanov na Sveti grob, odločili za pohod na vzhod in »osvoboditev« Jeruzalema in s tem začeli leta 1096 prvo križarsko vojno.

Visoki srednji vek (12.,13.stol.)

Razmejitve na različna obdobja srednjega veka niso točno določene, vendar v 12. stoletju pride do spremembe mentalitet. Z osvojitvijo Jeruzalema 1099, so začele na področju Palestine, Sirije in Male Azije nastajati krščanske državice, kneževine ter grofije in tako se je začelo intenzivno prepletanje kultur. Začelo se je duhovno odkrivanje sveta. Leta 1080 je bila ustanovljena prva univerza, cveteli so samostani, gradile so se katedrale, razvijati se je začela srednjeveška književnost, menihi so izdelovali čudovite iluminacije, dvorni pevci so skladali epe, rojevala so se mesta in trgi, nastajali so križarski redovi. Ljudstvo je v začetku visokega srednjega veka zaradi dobrih letin in upešnega trgovanja živelo v precejšnjem izobilju, zaradi česar se je prebivalstvo povečalo. Z razvojem mest se začne trgovanje z vzhodom in severom. V umetnosti se je razvil gotski slog. Romanski slog iz zgodnjega srednjega veka so v 12. stoletju zamenjale orjaške gotske katedrale. Dejavnost samostanov se je povečala, cerkev je kot že popolnoma hierarhizirana institucija pridobivala na moči in ugledu. Povečalo se je tudi število meniških redov. Že leta 1077 sta v mestecu Canossa papež Gregor VII in cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, Henrik IV, razmejila papeško in kraljevo oblast, vendar pa so cerkveni dostojanstveniki in vladarji vladali v visokem srednjem veku z enako močjo in medsebojnim vplivom. Vendar pa spremljamo skozi celotni visoki srednji vek (12. in 13. stoletje) visok porast kulture in nastanek novega sloja prebivalstva v fevdalni strukturi, meščanstva. Razvilo se je tudi ljudsko gledališče, v smislu pasijona, pesmi trubadurjev so navduševale dvorne dame, na dvorih so bili v modi epi oz. pesnitve o kralju Arturju, vitezih okrogle mize, Tristanu in Izoldi, Nibelungih, junaških dejanjih vitezov na križarskih spopadih, ki so v 12. in 13. stoletju še vedno potekali. Zadnja, t.i. »križarska vojna otrok« ali »otroška križarska vojna« se je odvila v sredini 13. stoletja. Kot instrument represije je bila v 13. stoletju ustvarjena inkvizicija.

Pozni srednji vek (pribl. 14., 15. stol.)

Pozni srednji srednji vek je dejansko »mračno« obdobje srednjega veka, ki je vrglo temno senco na celotno in zelo dolgo tisočletno obdobje, ki ga označujemo za srednji vek. Po celi Evropi, Sredozemlju in celo na območju Rusije ter Afrike je začela razsajati kuga, imenovana »črna smrt«. Prebivalstvo je bilo zdesetkano. Razvnela se je tudi stoletna vojna med Anglijo in Francijo, nastal je mit o Ivani Orleanski. Zaradi kuge in vojn so ljudje umirali zelo mladi in s tem so povezane tudi poroke otrok, težave z dedovanjem ozemelj in težnje po spremembi. Nezadovoljstvo ljudstva se je kazalo širom po Evropi v obliki kmečkih uporov, puntov. Razvila se je tudi kritična meščanska srednjeveška književnost, razvijalo se je gledališče. Misli se počasi obračajo k človeku kot individumu, kar bo vodilo v renesanso. Zamudno pisanje na roke je zamenjal izum tiskarskega stroja leta 1455 (Gutenberg). Želja po begu iz mračnega sveta, po ugledu in avanturah je nekatere ljudi vabila stran iz evropskih tal. Začela so se velika raziskovanja sveta. Krištof Kolumb je odkril Ameriko leta 1492. Štirideset let prej, leta 1453 pa so Turki po dolgoletnih obleganjih zavzeli Konstantinopel in s tem se je še formalno zrušil vzhodno-rimski imperij. To je dobilo nov polet že od 13. stoletja dalje obstoječemu osmanskemu cesarstvu, ki je vedno bolj in bolj prodiralo na zahod. Vedno močnejše zaverovanje človeka samega vase, odkrivanje anatomije, sveta in vesolja, pojenjanje slepega verovanja in dvomi v verske dogme, kritiziranje oblasti, porast meščanske kulture in zaton fevdalnega življenja vodijo v novo dobo, renesanso.

Ostale povezave in sorodne teme


- srednjeveška umetnost
- srednjeveška književnost
- srednjeveška arhitektura
- srednjeveška glasba
- srednjeveška kuhinja
- vojaška oprema v srednjem veku
- srednjeveške vladarske rodbine
- periodizacija zgodovine
- ja:中世 simple:Middle Ages

Celina

Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja. Če k celinam prištejemo še podmorske celinske police (šelfe), te sestavljajo okoli 35% Zemeljske skorje. Celinske police pripadajo celinski skorji, čeprav ležijo pod morjem. Sedem celinskih plošč tvori skupaj z oceanskimi ploščami Zemeljsko skorjo. Povprečna sestava kamnin, ki gradijo celine, približno ustreza sestavi granita. Gostota kamnin celin je manjša od gostote kamnin oceanskih plošč, ki so grajene predvsem iz bazalta. Ni enotnega dogovora o tem kaj določa celino. Zaradi tega imajo različne kulture in znanosti različne sezname celin. V splošnem mora biti celina površinsko velika, mora vsebovati nepreplavljeno kopno in imeti značilne geološke meje. Medtem ko nekateri smatrajo, da obstaja štiri ali pet celin, se običajno smatra, da jih je šest ali sedem. Največje nesoglasje je pri Evropi in Aziji. Ali sta ločeni celini, ali pa sestavljata eno celino, z imenom Evrazija? Podobno je pri Severni in Južni Ameriki. Ali sta to ločeni celini ali enako predstavljata eno celino Amerik? Nekaj geografov je tudi predlagalo, da bi združili Evropo, Azijo in Afriko v celino z imenom Evrafrazija (glej Afrika-Evrazija). Model sedmih celin učijo v nekaterih predelih Zahodne Evrope in Severne Amerike. Model šestih celin (s skupno celino Evrazijo) tudi učijo v Severni Ameriki in je glavni model v znanstvenem smislu. Model šestih celin (s skupno celino Amerik) po navadi učijo v Evropi in Južni Ameriki. Model petih celin obravnavajo največ v Združenem kraljestvu. Model »petih celin« (kot jih prikazuje zastava petih obročev olimpijskih iger) obravnava celine kot stalno naseljene, kjer je Antarktika le začasno naseljena, in Ameriki kot eno celino. Celine včasih pojmovno združijo v »superceline« ali jih razdelijo na »podceline«. Ti pojmi so še manj natančno določeni kot »celine« same. Otoki po navadi »pripadajo« najbližje ležeči celini. Zaradi tega Britansko otočje smatramo kot del Evrope. Včasih se uporablja pojem Avstralazije ali »Oceanije« za Avstralijo in Pacifiško otočje. Oba pojma sta sicer natančneje opredeljena. Čeprav se celine premikajo, so bile v geološki zgodovini dokaj čvrste in so jih le občasno zalivala plitva morja.

Nekaj sistemov določevanja celin


- Sedem celin: Afrika, Antarktika, Azija, Avstralija (Oceanija), Evropa, Severna Amerika in Južna Amerika.
- Šest celin: Afrika, Antarktika, Avstralija (Oceanija), Evrazija, Severna Amerika in Južna Amerika.
- Šest celin: Afrika, Ameriki, Antarktika, Azija, Avstralia (Oceanija) in Evropa.
- Pet celin: Afrika, Ameriki, Avstralija (Oceanija), Antarktika, Evrazija.
- Štiri celine: Ameriki, Avstralija (Oceanija), Antarktika, Evrafrazija.

Glej tudi


- seznam držav po celinah
- satelitske slike celin.
- celinska polica (šelf)
- znanosti o Zemlji
- geografija
- geologija
- tektonika plošč
- oblika kopnega
- podpodročje Kategorija:Geografija
- ja:大陸 ko:대륙 ms:Benua simple:Continent th:ทวีป zh-min-nan:Tāi-lio̍k

Kategorija:Jeziki

Ta kategorija zajema članke o jezikih. Kategorija:Jezikoslovje th:Category:ภาษา

Abram Joffe

Abram Fedorovich Ioffe (, October 29, 1880 (new style) – October 14, 1960) was a prominent Soviet/Russian physicist born in the Ukraine.

Career overview

In the course of his brilliant career he researched electromagnetism, radiology, features of crystals, physics of high impact, thermoelectricity, photoelectricity, and was a leading force in building new research laboratories for radioactivity, superconductivity, and nuclear physics. Many of these laboratories later became independent institutes. Ioffe's pedagogical efforts resulted in the Soviet school of physics, his students include Aleksandr Aleksandrov, Yakov Dorfman, Pyotr Kapitsa, Isaak Kikoin, Igor Kurchatov, Yakov Frenkel, Nikolay Semyonov, Lev Artsimovich and others.

Biography

Born to a middle-class Jewish family in small town of Romny, Russian Empire (now in Sumy region, Ukraine), after graduation in (1902) from St. Petersburg Technological Institute he worked for two years as an assistant to famous Wilhelm Roentgen in his Munich laboratory. In 1905 Ioffe obtained Ph.D. from Munich University. After 1906 Ioffe worked in the St. Petersburg (from 1924 Leningrad) Politechnical Institute, where later became a professor. In 1911 Ioffe converted to Lutheranism. In 1913 he attained the title of Magister of Philosophy, in 1915 - Doctor of Physics. In 1918 he became a head of Physics and Technology division in State Institute of Roentgenology and Radiology. This division later became the Ioffe Physico-Technical Institute. Ioffe refused a job offer of directing the Soviet project to build the nuclear bomb. He saw great promise in the young Igor Kurchatov, and in 1942 placed him in charge of the first nuclear laboratory. During the Stalin's campaign against the so-called rootless cosmopolitans, in 1950 Ioffe was fired from his position of the Director of Institute and from the Board of Directors.

Related


- Ioffe crater on the Moon is named after him.
- Ioffe Physico-Technical Institute carries his name Ioffe, Abram Fedorovich Ioffe, Abram Fedorovich Ioffe, Abram Fedorovich Ioffe, Abram Fedorovich Ioffe, Abram Fedorovich

narty sowacja jelenia gra ogoszenia spielautomaten nadwaga yciorys










































:: RELATED NEWS ::
Sus
Catégorie:Commune des Pyrénées-Atlantiques Sus est une commune française, située dans le département des Pyrénées-Atlantiques et la région Aquit
Jean-daniel blavignac
Jean-Daniel Blavignac était un architecte né à Genève en 1817 et décédé le 21 février 1876. Ce protestant va très vite être attiré par le catholicisme, ce qui est était plutôt mal vu dans la Genève calviniste de l'époque. Architecte de prof
Tekken
Tekken est un jeu de combat en 3D sorti sur arcade (Namco System 11) et sur Playstation en 1994 réalisé par Namco. Il est le premier épisode de la série Tekken.

Historique

Tekken est la réplique de Read More...
Équipe cycliste T-Mobile
sv:T-Mobile Team L'Équipe cycliste T-Mobile est une formation allemande de cyclisme professionnel sur route participant au Pro-Tour 2005. Cette formation prend également part à certaines courses du Circuit Continental.

Histoire de l'équipe

L'équipe est fondée en
Sur écoute
Catégorie:Série télévisée policière Catégorie:Série télévisée américaine des années 2000 Catégorie:Série télévisée en S Sur écoute (The Wire) est une série télévisé
Crunnchu
Crunnchu est un paysan devenant l'époux de la Déesse-Mère dans la mythologie celtique. Un pauvre paysan d'Ulster, Crunnchu, perd sa femme et tout va au plus mal, jusqu'au jour où, venue de nulle part, arrive une belle jeune fille qui remet toute la maison en ordre. Il s'agit de Macha, la triple déesse. Elle se retrouve enceinte et sur le point d'accoucher, quand a lieu l'assemblée annuelles des Ulates. Elle fait promettre à son mari de ne poin
Susmiou
Catégorie:Commune des Pyrénées-Atlantiques Susmiou est une commune française, située dans le département des Pyrénées-Atlantiques et la région A
Cumaill
Dans la mythologie celtique irlandaise, Cumaill est un dieu guerrier très redouté. Il est l’époux de Muirné et le père de Finn Mac Cumaill, parfois appelé Demne, lorsqu’il est enfant. Voulant s’unir à la très belle Muirné, contre l’avis de son père le druide Tagd, il doit l’enlever. En guise de représailles, le druide fait inter
Le Château de Hurle
Le Château de Hurle (Howl's Moving Castle) est un roman fantastique de Diana Wynne Jones, publié en 1986.

L'histoire

Dans un pays nommé Ingary, dans la ville de Halle-Neuve, Sophie, une jeune fille de 19 ans, vit avec sa belle-mère et ses deux sœurs (la plus jeune est en fait une demie-sœur) après la mort de son père, laissant derriere lui sa boutique de chapeaux. Comme les quatre femmes sont pauvres, les deux plus jeunes sœurs sont envoyés en appren
Tekken (série)
Tekken est une série de jeux de combat en 3D sortis sur arcade, Playstation, Playstation 2 et Game Boy Advance, réalisés par Namco.

Liste des jeux


- Tekken (