:: wikimiki.org ::

Interdisciplinarnost

Interdisciplinarnost

Ínterdisciplinárnost je pojem, ki nakazuje na medsebojno povezanost različnih disciplin, področij znanosti. Nova področja znanosti so nastala kot rezultat takšnih spojitev. Kvantno informacijsko procesiranje na primer združuje elemente kvantne fizike in računalništva, bioinformatika veže molekularno biologijo z računalništvom, biotehnologija pa na primer združuje biologijo s tehnologijo. Interdisciplinarna skupina je skupina ljudi, ki so usposobljeni na različnih področjih. Takšne skupine so običajne v obsežnih okoljih kot je varovanje zdravja. Kategorija:Znanost

Znanost

Znánost (latinsko scientia - znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem. Znanstvena metoda temelji na skrbnem opazovanju in preskuševanju teorij s preskusi. Znanost se deli na vede, vede pa na področja (discipline). Temeljna ali bazična znanost Znanstveniki proučujejo temeljne naravne značilnosti. V času odkritja ti izsledki nimajo nobene uporabne vrednosti. Uporabna ali aplikativna znanost Izsledki aplikativne znanosti so uporabni v vsakdanjem življenju.

Seznam znanosti

Glej tudi

- znanstvenik, osnovne znanstvene teorije, odpadna znanost, patološka znanost. filozofija znanosti, protoznanost, psevdoznanost, znanstveno izobraževanje

Zunanje povezave

- v angleščini:
- [http://unisci.com/science2.shtml UniSci: Zakaj znanost? (Why Science?)]
- [http://www.mit.edu/~bkrupa/whyscience.html Boris Krupa: Zakaj znanost? (Why science?)]
- [http://www.people.virginia.edu/~rjh9u/studysci.html (Zakaj študirati znanosti? (Why Study Science?)]
- [http://www.scienceandyou.org/articles/ess_01.shtml Zakaj znanost in ti (Why Science & You)]
- [http://www.epinions.com/content_2841616516 (Zakaj znanost ne more biti demokratična|Why science cannot be democratic)]
- [http://physicsweb.org/article/world/13/5/2 Zakaj znanost uspeva zaradi kritike (Why science thrives on criticism)]
- [http://www.edge.org/documents/archive/edge53.html Ali znanost ubija dušo? Razprava med Stevenom Pinkerjem in Richardom Dawkinsom (Is Science Killing the soul? A discussion between Steven Pinker and Richard Dawkins)]
- [http://www.thehumanist.org/humanist/articles/dawkins.html Esej Richarda Dawkinsa: Ali je znaost religija? (Richard Dawkins essay: Is Science a Religion?)]
- [http://textbook.wikipedia.org/wiki/General_Science Wikiknjige - GSCE znanstveni učbenik (Wikibooks - GSCE science textbook)]
- Abecedni in zložen seznam znanosti, prirejen iz članka spletne enciklopedije, "Science" [http://www.internet-encyclopedia.info/wiki.phtml?title=Science Spletna enciklopedija 14. marec 2003]
- Kategorija:Vede ja:科学 ko:과학 ms:Sains simple:Science th:วิทยาศาสตร์ zh-min-nan:Kho-ha̍k

Kvantna fizika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah. Pri nas izraza kvantna teorija večinoma ne uporabljamo. razdaljaa v vodikovem atomu imajo določeno energijo (naraščajoče od zgoraj: n=1,2,3,...) in vrtilno količino (naraščajoče prek: s, p, d,...). Svetlejša področja odgovarjajo višji verjetnostni gostoti za merjenje lege. Vrtilna količina in energija sta kvantizirani in zavzemata le nezvezdne vrednosti, kot jih kažejo slike.]]

Uvod

Kvantna mehanika ponuja kvantitativno razlago dveh vrst pojavov, ki jih klasična mehanika in klasična elektrodinamika ne moreta pojasniti:
- Nekatere opazljive fizikalne količine, kot denimo skupna energija črnega telesa, lahko namesto zveznih zavzamejo le nezvezne vrednosti. Pojav je znan kot kvantizacija, najmanjši korak med stanji pa je kvant. Velikost kvanta je praviloma odvisna od opazovanega sistema.
- Pod določenimi pogoji se mikroskopski delci, kot so atomi ali elektroni, obnašajo kot valovanje; opazimo lahko denimo interferenco. Pod drugimi pogoji pa se isti delci obnašajo kot klasični »delci«, torej točkasta telesa omejena na določen del prostora; opazimo lahko denimo sipanje. Ta pojav je znan kot valovno-delčna dvojnost. Osnove kvantne mehanike so postavili v prvi polovici 20. stoletja fiziki, kot so Niels Henrik David Bohr, Werner Karl Heisenberg, Erwin Schrödinger, Vladimir Aleksandrovič Fok, Paul Adrien Maurice Dirac in drugi. Nekatere osnovne vidike teorije še vedno dejavno raziskujejo, po drugi strani pa izsledke kvantne mehanike že dolgo uporabljajo številne veje fizike in kemije, med njimi fizika kondenzirane snovi, kvantna kemija in fizika delcev.

Opis teorije

Kvantna mehanika opisuje trenutno stanje sistema z valovno funkcijo, s katero je povezana verjetnostna gostota vseh merljivih lastnosti ali opazljivk. Opazljivke sistema so lahko energija, lega, gibalna količina, vrtilna količina ipd. V kvantni mehaniki opazljivkam ne moremo pripisati določenih vrednosti, ampak lahko sklepamo le o njihovih verjetnostnih porazdelitvah. Valovno obnašanje snovi lahko pojasnimo z interferenco valovnih funkcij. Valovne funkcije so lahko odvisne od časa. V nekem trenutku lahko denimo delec v praznem prostoru opišemo z valovno funkcijo, ki je valovni paket s središčem v neki povprečni legi. V nekem poznejšem času se valovni paket spremeni, s tem pa je tudi večja verjetnost, da delec najdemo na nekem drugem mestu. Časovni razvoj valovnih funkcij opisuje Schrödingerjeva enačba. Nekatere valovne funkcije opisujejo verjetnostne gostote, ki se s časom ne spreminjajo. Mednje sodijo tudi mnogi sistemi, ki bi jih v klasični mehaniki obravnavali dinamično. Zgled je elektron v nevzbujenem atomu, ki ga klasično opisujemo kot delec, ki kroži okoli atomskega jedra, v kvantni mehaniki pa ga opišemo s statičnim krogelno simetričnim oblakom verjetnostne gostote, v katerem središču je atomsko jedro. Z merjenjem določene opazljivke sistema vedno zmotimo valovno funkcijo, tako da ta zavzame eno od tako imenovanih lastnih stanj te opazljivke. Verjetnost za posamezno lastno stanje določa stanje valovne funkcije, tik preden smo jo zmotili. Za zgled si oglejmo delec, ki se giblje v praznem prostoru. Če izmerimo lego delca, bomo dobili neko naključno vrednost x. V splošnem njene natančne vrednosti ne moremo napovedati vnaprej, je pa verjetneje, da bomo izmerili vrednost blizu središča valovnega paketa, kjer je amplituda verjetnostne gostote večja. V trenutku, ko meritev izvedemo, pa se valovna funkcija »sesede« v lastno stanje, ki je ostro nakopičeno okoli izmerjene vrednosti x. Med samim procesom sesedanja valovne funkcije za slednjo ne velja Schrödingerjeva enačba. Ta je deterministična v smislu, da za valovno funkcijo v nekem trenutku povsem natančno napoveduje njeno vrednost v nekem poznejšem času. Med meritvijo pa je lastno stanje, v katero se sesede valovna funkcija, določeno verjetnostno in ne deterministično. Verjetnostna narava kvantne mehanike tako izhaja iz samega dejanja merjenja. Ena od posledic sesedanja valovnih funkcij je ta, da določenih parov opazljivk, kot sta denimo lega in gibalna količina, ne moremo obenem določiti s poljubno natančnostjo. To je znano kot Heisebnergovo načelo nedoločenosti. Kvantna mehanika je Heisenbergova zasluga, ki je leta 1927 postavil svoje temeljno načelo nedoločenosti. Načelo pravi, da nobenemu nebesnemu, atomskemu ali podatomskemu telesu ne moremo istočasno z enako stopnjo natančnosti določiti lego in hitrost v prostoru. Einstein je kvantno mehaniko zavračal, saj je menil, »da bog ne kocka«. S tem je poudaril svoje prepričanje, da naj bog pač ne bi prepuščal, da bi se stvari odvijale zgolj naključno. Angleški teorijski fizik Stephen Hawking, ki trpi zaradi bolezni gibalnih nevronov, zaradi česar je močno ohromljen, je ugotovil, da črne luknje v bistvu »izhlapevajo«. Za vrednost »izhlapevanja« je s pomočjo fizikalnih modelov določil vrednost 10⁶⁰ let; to je ničla s 60-imi ničlami, kar je veliko več od starosti Vesolja in jasno določenih starosti najstarejših zvezd (med 12 do 15 milijardami let). Hawking je ugotovil, kakor se je izrazil v svoji zbirki esejev Kratka zgodovina časa, in v zbirki Črne luknje in otroška vesolja, »... bog ne samo, da rad kocka, ampak vrže kocko tudi tja, kjer je mi ne moremo več zaznati ...« Naključja so prav glavna domena te zanimive teorije, ki je kot protiutež delovala splošni in posebni teoriji relativnosti. Ker so imeli fiziki in drugi znanstveniki veliko težav, ko so poskušali iznajti teorijo vsega in jim to do sedaj še ni uspelo. Ta teorija naj bi združila vse v eni preprosti fizikalni enačbi, ki bi bila prilagodljiva, in bi se jo dalo uporabiti povsod in bi dala odgovore na vsa znana vprašanja. Združila naj bi tudi vse štiri glavne fizikalne sile.

Matematična opredelitev

Medsebojni vpliv z drugimi fizikalnimi teorijami

Uporabe

Filozofsko razpravljanje

Zgodovina

Nekaj dobesednih navedkov

:Ne maram je in žal mi je, da sem kdajkoli imel kaj opraviti z njo. ::Erwin Schrödinger o kvantni mehaniki :Tisti, ki niso pretreseni, ko prvič naletijo na kvantno mehaniko, je nikakor niso mogli razumeti. ::Niels Henrik David Bohr :Bog se z Vesoljem ne kocka. ::Albert Einstein :Kdo ste, da bi bogu govorili kaj naj naredi? ::Niels Henrik David Bohr v odgovoru Einsteinu :Mislim, da je varno reči kako nihče ne razume kvantne mehanike. ::Richard Phillips Feynman :Vedno je razvedrilo naučiti se kaj novega o kvantni mehaniki. ::Benjamin Schumacher :Če se bo tisto izkazalo za resnično, se bom odkrižal fizike. ::Max von Laue, nobelovec 1914, o Brogliejevi trditvi, da elektroni kažejo valovno naravo. :Vsakdo, ki si je želel razpravljati o kvantnomehanskem problemu, bo lažje razumel in se naučil uporabiti kvantno mehaniko na tem problemu. ::Willis Eugene Lamb mlajši, nobelovec 1955

Zunanje povezave

- ja:量子力学 ko:양자역학

Biotehnologija

Biotehnologija je interdisciplinarna veda ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije, uporablja žive organizme, celice in njihove dele v industrijske namene, v kmetijstvu, medicini, veterini in varovanju okolja. V praksi biotehnologija pokriva področja kot je genski inženiring, raziskave na področju mikroorganizemskih kultur, optimizacije življenskih okolij mikroorganizmov in tudi razvoj laboratorijske ter industrijske tehnologije potrebne za vse prej našteto.

Področja uporabe biotehnologije

- Industrija živil in pijač
- Farmacevtska industrija
- Medicina in veterina
- Agronomija
- Živinoreja
- Kemična industrija
- Energetika
- Ekologija Kategorija:Biologija Kategorija:Kemija ja:バイオテクノロジー th:เทคโนโลยีชีวภาพ

Tehnologija

Tehnologíja (grško τεχνολογια < τεχνη: tehne - spretnost + λογος: logos: - beseda, računanje + pripona ια) pomeni več stvari:
- lahko govorimo o vedi za izdelavo izdelkov, strojev, pridobivanju materialov, predelavi surovin, ...
- lahko pa govorimo tudi o postopkih za obdelavo. Tehnologija je seveda povezana z znanostjo, vendar tudi z industrijo (prakso). Pojem tehnologija se pojavlja vsepovsod v industrijskem svetu, na primer: informacijska tehnologija.
- ja:工業 ko:기술 ms:Teknologi th:เทคโนโลยี

Kategorija:Znanost

Ta kategorija zajema članke o znanosti. Kategorija:Vede

Oetschergraeben

Die Ötschergräben sind eine Klamm im Gemeindegebiet von Mitterbach am Erlaufsee im Bundesland Niederösterreich gelegen. Die Ötschergräben wurden vom Ötscherbach gebildet, einem Nebenfluss der Erlauf und haben eine Länge von ca. 5.500 Metern (zwischen dem Schleierfall und der Mündung des Ötscherbaches in die Erlauf). Die Gräben werden durch den Ötscher im Norden und der Gemeindealpe im Süden begrenzt, sie liegen im Naturpark Ötscher-Tormäuer. Über die Schluchtwände ergießen sich zwei Zuflüsse als Wasserfall in den Hauptgraben, (Mirafall und Schleierfall), welche in trockenen Sommermonaten manchmal versiegen. Durch die gesamten Gräben führt ein gut ausgebauter und populärer Wanderweg. In der Mitte der Gräben befindet sich eine Jausenstation, der sogenannte "Ötscherhias", von dem ein Wanderweg Richtung Erlaufstausee abzweigt. Die Klamm erreicht man nur zu Fuß entweder von Lackenhof aus über den Riffelsattel beziehungsweise über den Ötschergipfel oder von Wienerbruck aus durch die Lassinggräben (Bahnstation der Mariazellerbahn) oder vom Erlaufboden aus durch die Hinteren Tormäuer. Bild:Oetschergreben1.jpg|Ötschergräben, Blick von den Lassinggräben Bild:Oetschergreben2.jpg|Ötschergräben, in der Klamm, Nähe Mirafall Bild:Oetschergreben3.jpg|Ötschergräben, am oberen Ende der Klamm

Weblinks

- [http://photos.eisenbach.at/wanderungen/oetscher/index.htm Wanderung Ötschergräben-Ötscher] Oetschergräben Oetschergräben

gry Randki hotels Vienna �yciorys diety

:: RELATED NEWS ::

Liniensystem (Musik)
Notenlinien sind heutzutage ein System aus 5 waagerechten, parallel verlaufenden Linien, die in der Notation der Musik die Tonhöhe anzeigen. Jeder Linie ist dabei durch einen Notenschlüssel oder die Legende der Partitur im Vorwort eine bestimmte Tonhöhe zugeordnet. Die Notenzeichen werden entweder auf einer Linie oder zwisch

Corrigendum
Corrigendum (lat.: «zu Korrigierendes») ist die Gesamtheit der Korrekturen, der zu verbessernden Fehler oder Druckfehler zu einem Text oder Druckwerk, also der Druckberichtigungen. Der Begriff wird oft auch mit gleicher Bedeutung in der Mehrzahl benutzt: Corrigenda ist die traditionelle Überschrift der am Ende eines Buches aufgeführten Verbesserungen. Siehe auch: Addendum Gewerbeanmeldung oder bei freien Berufen durch Anmeldung der freiberuflichen Tätigkeit beim zuständigen Finanzamt. Damit ist der erste Teil der Gründung abgeschlossen. Im Nachgang können weitere Formalia auf die Gründer zukommen, wie etwa die Mitgliedschaft in der

Vindikationslage
Vindikationslage bezeichnet eine spezifische Situation des Eigentümer-Besitzer-Verhältnisses im Zivilrecht, bei der ein Eigentümer gegenüber einem nicht zum Besitz berechtigten Besitzer einen Herausgabeanspruch hat (vergleiche §§ 985, 986 Webcomics von J.D. „Illiad“ Frazer. Es erzählt hauptsächlich vom Alltagsgeschehen beim fikitiven Internetprovider Columbia Internet und richtet sich in erster Linie an Geeks, unter denen es inzwischen eine große Fangemeinde hat. Der Comic erscheint seit dem 17. November 1997 täglich. Der Humor des Comics

Freie Berufe
Als Freie Berufe oder Freiberuf werden Berufe bezeichnet, die nicht der Gewerbeordnung unterliegen.

Charakter der freien Berufe

Die Freien Berufe haben im allgemeinen auf der Grundlage besonderer beruflicher Qualifikation oder schöpferischer Begabung die persönliche, eigenverantwortliche und fachlich unabhängige Erbringung von Dienstleistungen höherer Art im Interesse der Auftraggeber und der Allgemeinheit zum Inhalt. Ein Angehöriger eines freien Berufs ist auch dann freiberuflich tätig, wenn er sich der Mithilfe fachlich vo

Faustverkehr
Faustverkehr (engl.: Fisting bzw. Fisten bzw. (analog) Fausten, engl.: fist = Faust) ist eine sexuelle Praktik, bei der mehrere Finger bis hin zu einer Hand in die Vagina oder den Anus eingeführt werden. Vorsicht: keinesfalls sollte zu Beginn die zur Faust geballte Hand eingeführt werden, besonders dann, wenn man unerfahren ist. Diese Praxis setzt große Erfahrung und Vertrauen voraus! Kommunikation

Vorkammereinspritzung
Die Vorkammereinspritzung im Dieselmotor dient vor allem bei PKW-Motoren dazu, eine geringere Geräuschentwicklung zu erzielen, wird aber durch technische Fortentwicklung immer mehr durch die direkte Einspritzung abgelöst.

Beschreibung

Bei der Vorkammer handelt es sich um einen Vorverbrennungsraum, in den eine Einlochdüse einspritzt

Freiberuflich
Als Freie Berufe oder Freiberuf werden Berufe bezeichnet, die nicht der Gewerbeordnung unterliegen.

Charakter der freien Berufe

Sound
Mit Sound [] bezeichnet man:
- die Klangfarbe elektroakustischer oder elektronischer Musikinstrumente
- die Klangfarbe von Beschallungsanlagen wiedergegebenen Schall
- den spezifischen Klang einer Musikrichtung, Musikstilistik
- englische B

Interdisciplinarnost

Znanost

Seznam znanosti

Ekzaktne in naravoslovne znanosti

Tehnične (inženirske) znanosti

Medicinske znanosti

Agrarne (biotehniške) znanosti

Družbene znanosti

Humanistične znanosti in znanosti o umetnosti

Glej tudi

Zunanje povezave

Kvantna fizika

Uvod

Opis teorije

Matematična opredelitev

Medsebojni vpliv z drugimi fizikalnimi teorijami

Uporabe

Filozofsko razpravljanje

Zgodovina

Nekaj dobesednih navedkov

Zunanje povezave

Biotehnologija

Področja uporabe biotehnologije

Tehnologija

Kategorija:Znanost

Oetschergraeben

Weblinks

Charakter der freien Berufe

Beschreibung

Charakter der freien Berufe