Kislina

Kislína je praviloma v vodi topna spojina kislega okusa. V vsakdanji rabi označujemo kot kisle tiste snovi, ki pri raztapljanju v vodi tvorijo raztopino, katere pH je manjši od 7. Obstaja več znanstvenih definicij, ki kot kislino označujejo bodisi molekulo ali ion, sposobno oddati proton (ion H⁺) bazi, bodisi sposobno sprejeti nedeljeni par elektronov od baze. Kislina reagira z bazo v reakciji nevtralizacije, pri kateri nastaja sol.

Kemijske lastnosti

V vodi poteče naslednja reakcija med kislino (HA) in vodo, ki ima vlogo baze: :

\mbox +\mbox_2\mbox \leftrightarrow \mbox^- + \mbox_3\mbox^+

Konstanta kisline (disociacijska konstanta kisline) je ravnotežna konstanta za reakcijo HA z vodo: :

K_a =

Močne kisline imajo velike vrednosti K_a (tj. ravnovesje za reakcijo je premaknjeno močno na desno stran; navzočih je veliko hidronijevih ionov H₃O⁺; kislina je skoraj popolnoma disociirana). Konstanta kisline K_a za klorovodikovo kislino (HCl) je denimo 10⁷. Za šibke kisline so značilne nizke vrednosti konstante kisline (tj. v ravnovesju soobstajata protonizirana oblika HA kot tudi deprotonizirana oblika A^-; navzoče je zmerno število hidronijevih ionov; kislina je le delno disociirana). Konstanta kisline K_a za ocetno kislino je denimo 1,8·10^-5. Pri šibkih kislinah namesto konstante kisline pogosto podajamo negativni desetiški logaritem njene vrednosti: :

pK_a = -\log_ K_a

Glej tudi

- seznam kislin Kategorija:Kemija ja:酸と塩基 ko:산 (화학) simple:Acid th:กรด

Voda

Vôda je kemijska spojina in polarna molekula pri standardnih pogojih tekočina s kemijsko empirično formulo H₂O. Formula pove, da je ena molekula vode sestavljena iz dveh vodikovih in iz enega kisikovega atoma. Vodo najdemo skoraj povsod na Zemlji in je potrebna za vse znane oblike življenja. Okoli 70% Zemljine površine je prekrito z vodo.

Splošno

Trdno stanje vode je znano kot (vodni) led, plinsko stanje je vodna para. Enoti za temperaturo (nekdaj stopinja Celzija in sedaj Kelvin) sta določeni s trojno točko vode 273,16 K (0.01 °C) in 611,2 Pa, pri temperaturi in parnem tlaku, ko so trdna, kapljevinasta in plinasta voda v termodinamskem ravnovesju. Pri temperaturah večjih od 647 K in tlakih večjih kot 22,064 MPa vodne molekule zavzamejo superkritično stanje, kjer kapljevinske skupine plavajo znotraj parne faze. Velika množina vode lahko pomeni ocean, jezero, reka, potok, kanal, ribnik. Za podatke o oskrbi z vodo glej vodno bogastvo. Glej tudi obala, trajekt, pomol. Kemiki včasih vodo v šali pojmujejo kot bivodikov monoksid ali BVMO (glej [http://www.dhmo.org/ http://www.dhmo.org/]), s sistematičnim kovalentnim imenom te molekule, še posebej v parodijah o kemijskem raziskovanju, ki kliče po izobčenju te "smrtonosne kemikalije". Sistematično kislinsko ime za vodo je hidroksidna kislina ali hidroksilna kislina, čeprav pojma skoraj nikoli ne uporabljajo.

Bipolarna narava vode

Pomembna značilnost vode je njena polarna narava. V vodni molekuli so vodikovi atomi razporejeni na konceh, kisikovi pa v temenih. Ker ima kisik višjo elektronegativnost od vodika, je območje molekule z vodikovim atomom delno negativno nabito glede na vodikovo stran. Molekula s takšno razliko naboja se imenuje dipol. Razlika naboja med seboj privlači vodne molekule kakor tudi druge polarne molekule. To privlačevanje se imenuje vodikova vez. Ta sorazmerno šibka privlačna sila (glede na kovalentne vezi znotraj same vodne molekule) povzroča fizikalne lastnosti kot je visoko vrelišče, ker je za prekinitev vodikovih vezi med molekulami potrebno veliko toplotne energije. Žveplo, na primer, leži v periodnem sistemu elementov pod kisikom, njegova enakovredna spojina, vodikov sulfid (H₂S) nima vodikove vezi. Tako je njegova molekula dvakrat težja od vodne in je pri sobni temperaturi plin. Dodatne vezi med vodnimi molekulami povzročajo, da ima tekoča voda veliko specifično toplotno kapaciteto. Vodikova vez je odgovorna tudi za nenavadno obnašanje vode pri zmrzovanju. Kakor druge snovi tudi tekočina z nižanjem temperature postaja gostejša. Vendar, z razliko od drugih snovi, pri ohlajanju blizu ledišča prisotnost vodikove vezi pomeni, da molekule pri preurejanju zaradi zmanjšanja svoje energije na najmanjšo možno mero, tvorijo snov, ki je dejansko manj gosta. Zaradi tega led plava v vodi in voda se pri zmrzovanju razširja. Druge snovi se pri strjevanju krčijo. Tekoča voda je najgostejša pri temperaturi 4 °C. To vodi do zanimive posledice med zimskim časom. Ohlajena voda na površini postaja gostejša in potone, pri čemer tvori toplotni tok, ki ohlaja celotno množino vode. Ko temperatura jezera doseže 4 °C, voda na površini, ki se še naprej ohlaja, postane manj gosta, ostaja kot površinska plast, ter končno tvori led. Ker je prenos toplote v spodnjih delih zaradi spremembe gostote onemogočen, bo večji del vsake velike količine zmrznjene vode med zimo še vedno tekoč pri 4 °C pod ledeno skorjo. Na ta način ribe lahko preživijo. To dejstvo je eden od osnovnih zgledov za dobro uravnane fizikalne lastnosti, ki omogočajo življenje na Zemlji in ga uporabljajo kot podporo za antropično kozmološko načelo. Druga posledica je, da se bo led pri dovolj velikem tlaku stopil.

Voda kot topilo

Glej tudi

- težka voda
- vodikov peroksid Kategorija:Kemija
- als:Wasser ja:水 ko:물 ms:Air simple:Water th:น้ำ zh-min-nan:Chúi

Molekula

Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev. Molekulo sestavljata dva ali več atoma, povezana s kemijsko vezjo. Molekula predstavlja najmanjši nedeljiv delec kemijskega elementa ali spojine, ki ohranja kemijske in fizikalne lastnosti te snovi. Lastnost molekul je celoštevilčno razmerje med kemijskimi elementi, ki sestavljajo spojino, kar podaja empirična formula te spojine. Tako je voda vedno sestavljena iz vodika in kisika v razmerju 2:1, etanol pa iz ogljika, vodika in kisika v razmerju 2:6:1. Vendar pa zgolj razmerje med elementi ne podaja popolnega opisa molekule - dimetileter ima na primer enako razmerje kot etanol. Molekule z istimi atomi v enakih razmerjih imenujemo izomeri. Kemijska formula po drugi strani odraža natančno število atomov, ki sestavljajo molekulo. Iz nje lahko izračunamo molsko maso, ki jo navadno izražamo v atomski enoti mase, enaki eni dvanajstini mase atoma izotopa ogljika ¹²C. Kategorija:Atomska in molekulska fizika Kategorija:Kemija als:Molekül ja:分子 ko:분자 simple:Molecule th:โมเลกุล

Baza (kemija)

: Za druge pomene glejte Baza. Báza je po Arrheniusovi definiciji kemijska spojina, ki ob raztapljanju v vodi bodisi odda hidroksidni ion, bodisi prejme vodikov ion. Baze in kisline zaradi njihovih vplivov obravnavamo kot nasprotna dejavnika: kisline povečujejo koncentracijo hidronijevih ionov v vodni raztopini, baze pa jo zmanjšujejo. Arrheniusova definicija baz velja za v vodi topne baze; njihov pH v vodni raztopini je vedno večji od 7. Poleg Arrheniusove definicije, ki je uporabna za večino praktičnih primerov, obstaja še več splošnejših in natančnejših definicij kislin in baz.

Nekatere običajne baze

- jedilna soda (natrijev hidrogenkarbonat)
- natrijev karbonat
- amoniak in amini
- piridin in drugi bazični aromatski obroči
- kovinski hidroksidi, npr. natrijev hidroksid, kalijev hidroksid
- številni kovinski oksidi tvorijo z vodo bazične hidrokside (anhidride) Kategorija:Kemija
- ko:염기

Elektron

Elektron je stabilni osnovni delec z maso 9,10 · 10^-31 kg (0,511 MeV/c²) in negativnim električnim nabojem 1,6 · 10^-19 As. Elektroni so sestavni deli atomov. Ti so sestavljeni iz atomskega jedra, sestavljenega iz protonov in nevtronov, ter oblaka elektronov okoli jedra. Elektroni so približno 1800-krat lažji od protonov in nevtronov. Elektron navadno označujemo z oznako e^-. Antidelec elektrona je pozitron, ki je elektronu enak v vsem, z izjemo pozitivnega električnega naboja. Po vsem, kar vemo o njem, uvrščamo elektron med osnovne delce iz družine leptonov. Elektron ima spin 1/2, kar pomeni, da je fermion, oziroma da velja zanj Fermi-Diracova statistika.

Zgodovina

Elektron je ob preučevanju t.i. "katodnih žarkov" odkril leta 1897 Joseph John Thomson iz Cavendishevih laboratorijev na univerzi v Cambridgeu, Anglija. Natančneje je s poskusom z oljnimi kapljicami določil naboj elektrona leta 1911 Robert Andrews Millikan z univerze Columbia, ZDA.

Literatura

- Janez Strnad, Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. Kategorija:Jedro in osnovni delci ja:電子 ko:전자 simple:Electron th:อิเล็กตรอน

Voda

Splošno

Bipolarna narava vode

Voda kot topilo

Glej tudi

- težka voda
- vodikov peroksid Kategorija:Kemija
- als:Wasser ja:水 ko:물 ms:Air simple:Water th:น้ำ zh-min-nan:Chúi

Seznam kislin

Seznam kislin:

Anorganske kisline

- dušikova (V) kislina - HNO₃
- fosforna (V) kislina - H₃PO₄
- ogljikova kislina - H₂CO₃
- solna kislina (klorovodikova kislina) - HCl
- žveplena (VI) kislina - H₂SO₄

Organske kisline

- mravljična kislina (metanojska kislina) - HCOOH
- ocetna kislina (etanojska kislina) - CH₃COOH Kategorija:Kemija

Janet Museveni

Janet Museveni (née Keinembabazi, born August 15, 1949, in Ruhama, Ntungamo, Uganda); First Lady of Uganda since May 1986. Janet Keinembabazi Kataha Museveni was born to Mr and Mrs Edward Kataha in western Uganda and attended Bweranyagye Girls' Secondary School. After high school, she lived with a cousin, John W. Kazzora, who financed her overseas studies. She attended a secretarial course in Wales and on returning to Uganda got a job as a ground hostess with the then East African Airways. She had originally applied to be an air stewardess but was turned down because of her epileptic condition. In 1971, she met and fell in love with a young man named William Mwesigwa. When Mwesigwa fled to exile in Tanzania and got involved in guerrilla war against the new government of President Idi Amin, Janet Kataha joined him there. Mwesigwa and Kataha had a child, a girl named Natasha Keinembabazi, born in 1972. After Mwesigwa's death in 1972, Kataha drew romantically close to a young guerrilla leader and comrade of the late Mwesigwa, Yoweri Museveni. Museveni himself had another child called Muhoozi Kainerugaba by another woman. Some reports say Museveni and Kataha got married in London in August 1973. However, most information available in Uganda has it that the two have never formally legalised their marriage, a source of tensions between them. When the Amin regime fell from power in April 1979, the Musevenis moved back to Uganda from Tanzania. A daughter, Patience, was born to the couple in 1980 and their last child, Diana, was born in 1981. In February 1981 when Museveni launched his guerrilla war against the new government of former President Milton Obote, Janet Museveni and her children re-located to Nairobi, Kenya, where they lived with family friends until 1983. In 1983, the Museveni family moved to Gottenberg, Sweden, where they lived until May 1986, four months after Museveni had captured state power in Kampala. Janet Museveni founded the Uganda Women's Effort to Save Orphans (UWESO), a private relief agency in late 1986 which she said was shaped by her experience as a refugee. She became involved with the HIV/AIDS campaign in Uganda all through the 1990s. However, during this same period the impression grew in Uganda that Janet Museveni, behind her modest Christian beliefs, led an extravagant lifestyle. In May 2000, the government-owned New Vision published a story saying that the Libyan leader Col. Mu'ammar Gadhafi had donated a $100,000 BMW car to Janet Museveni. The light green BMW, model 740, was flown to Entebbe International Airport from Libya in October 1999. Abbas Misurati of the Libyan embassy in Kampala confirmed the reports, saying the car was a personal gift from Gadhafi to the First Lady. Janet Museveni has been widely rumoured to be a core shareholder in a number of Uganda's largest businesses ranging from hotels to real estate and telecommunications. In November 2005, she announced that she would seek the parliamentary seat of Ruhama in Uganda's general election set for February 2006.

External links

- [http://iisd.ca:8080/ramgen/linkages/sd/ifpri/3museveni.rm Janet Museveni speech] given at IISD conference in Kamala, April 2004.

gry sportowe zak�ady bukmacherskie Sklep Nurkowy Prague appartements prace magisterskie

:: RELATED NEWS ::

Aosta
Aosta er en by i Italien med 34000 indbyggere, hovedstad i regionen Valle d'Aosta. Byen blev grundlagt 25 f.Kr. af kejser Augustus som romersk koloni, dengang med navnet Augusta Praetoria. Kategori:Italienske byer ja:アオスタ planeten Neptuns måner: Den blev opdaget den 29. august 2003 af et hold astronomer under ledelse af David C. Jewitt, og fik lige efter opdagelsen den midlertidige betegnelse S/2003 N 1. Senere har den arabisk Djubejl) ligger i Libanon ca. 37 km nord for Beirut. Byen er en af de store fønikiske byer, men den har eksisteret længe inden Fønikerne – måske endda mere end 7000 år (ca. 5000 fvt.). Kategori:Libanon ja:ビブロス