:: wikimiki.org ::

Kvark

Kvark

Kvarki predstavljajo eno od družin delcev, manjših od atoma, za katere po vsem sodeč kaže, da so osnovni in nedeljivi gradniki snovi. Druga taka družina so leptoni. Delci, sestavljeni iz kvarkov, so hadroni; znana zgleda zanje sta proton in nevtron. Kvarke so doslej našli le v skupinah po dva, tri in pet kvarkov. Vsi napori, da bi odkrili samostojne kvarke, ki potekajo od leta 1977 dalje, so bili do zdaj neuspešni. Kvarki se od leptonov razlikujejo po električnem naboju, ki ni večkratnik osnovnega naboja: medtem ko imajo leptoni, kot sta npr. elektron ali mion, naboj +1, 0 ali -1 osnovnega naboja, imajo kvarki naboj +2/3 ali -1/3 osnovnega naboja (antikvarki pa -2/3 ali +1/3). Vsi kvarki imajo spin 1/2. Za zdaj poznamo šest kvarkov treh generacij (v teku je iskanje četrte generacije kvarkov). 1. Oceni mase kvarkov u in d sta do neke mere kontroverzni. V teku je več meritev njune mase. Po nekaterih rezultatih je mogoče tudi, da bi kvark u utegnil biti celo brez mase.

Zgodovina

Kvarke sta v šestdesetih letih 20. stoletja kot teorijski koncept predlagala Murray Gell-Mann in George Zweig, ki sta uvidela, da bi se lastnosti vse večjega števila odkritih delcev, manjših od atoma, dalo pojasniti s tem, da so ti delci sestavljeni iz po treh manjših osnovnih delcev, ki jih je poimenoval kvark. Ime kvark je pobrano iz fraze »three quarks for Muster Mark« iz dela Finneganovo prebujenje (Finnegans Wake) irskega pisatelja Jamesa Joycea.

Literatura

- Janez Strnad, Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

Glej tudi

- Quark.

Zunanje povezave

- [http://www.kvarkadabra.net/snov/teksti/top_kvark.html Odtisi top kvarka v Fermilabu, Kvarkadabra] Kategorija:Jedro in osnovni delci ja:クォーク ko:쿼크 simple:Quark

Osnovni delec

Osnóvni délec je osnovni in nedeljiv gradnik snovi. V standardnem modelu fizike delcev snov sestavlja 12 osnovnih delcev in enako število njihovih antidelcev. Snovni delci so razvrščeni v dve skupini: kvarki in leptoni. Vsi drugi delci, kot denimo proton ali nevtron, so sestavljeni iz kvarkov. Dodatno štejemo med osnovne delce tudi gluone, foton, bozone W in Z, ki so nosilci močne, elektromagnetne in šibke interakcije.
- ja:基本粒子 ko:기본입자

Atom

Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti. Beseda izhaja iz grščine: atomos - nedeljiv, iz a- - ne- + tomos - rez. Atomi so gradniki molekul in snovi kot take. Atomi se pri kemijskih reakcijah ohranjajo, že dobrih sto let pa je znano, da v resnici niso nedeljivi, ampak so sestavljeni iz še manjših delcev. Velikosti atomov so od 10 do 100 pm.

Zgradba atomov

Atome sestavlja atomsko jedro in elektroni, ki se gibljejo okoli jedra in tvorijo elektronsko ovojnico. Jedro je sestavljeno iz protonov in nevtronov, ki jih s skupnim imenom imenujemo nukleoni. Atomi istega elementa imajo enako število protonov in elektronov. Število protonov oziroma elektronov določa kemijsko naravo elementa. Enako je atomskemu številu, ki ga označimo s simbolom Z. Vsota števila protonov in nevtronov v jedru atoma je enaka masnemu številu. Atomi istega elementa, ki se med seboj razlikujejo po številu nevtronov, se imenujejo izotopi. Elementi so v naravi lahko razširjeni v obliki različnih izotopov. Protoni v jedru nosijo po en pozitivni osnovni naboj, nevtroni pa so nenabiti in električno nevtralni. Število pozitivnih osnovnih nabojev v jedru je enako številu negativnih elektronov v elektronski ovojnici, zato so navzven atomi električno nevtralni. Atom je električno nevtralen, ker ima enako število pozitivnih protonov v jedru kot negativnih elektronov v elektronski ovojnici. Če atom izgubi ali sprejme enega ali več elektronov, se ravnotežje med pozitivnimi in negativnimi naboji poruši in atom postane električno nabit. Električno nabite atome ali atomske skupine imenujemo ioni. Pozitivno nabite imenujemo kationi, negativne pa anioni.

Zgodovina

Raznovrstne snovi, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju, so sestavljene iz posamičnih atomov, ki jih je vsega nekaj deset različnih vrst. Obstoj takšnih delcev so prvi predlagali v 6. stoletju pr. n. št. grški filozofi (Demokrit, Levkip in Epikur), vendar je predlog utonil v pozabo, dokler ga ni v 18. stoletju oživil Bošković, zares pa je zaživel, ko je Dalton predlagal njegovo uporabo v kemiji. Bošković je svojo teorijo zasnoval na Newtonovi mehaniki in jo leta 1758 objavil pod naslovom Theoria philosophiae naturalis redacta ad unicam legem virium in natura existentium. V njegovi teoriji so atomi točke brez notranje zgradbe, ki med seboj delujejo z odbojnimi in privlačnimi silami, odvisno od razdalje. Dalton je s teorijo o atomih pojasnil, zakaj se plini vedno spajajo v celoštevilčnih deležih. Šele Avogadro pa je v 19. stoletju začel pravilno razlikovati med atomi in molekulami. Dandanes lahko atome tudi eksperimentalno opazujemo. Kategorija:Atomska in molekulska fizika Kategorija:Kemija ja:原子 ko:원자 ms:Atom simple:Atom th:อะตอม

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta. Po navadi se definicija snovi omeji na tiste entitete, ki jih raziskuje fizika. Definicija, ki ji tukaj sledimo, opredeljuje snov kot najmanjše, najbolj osnovne entitete, ki se pojavljajo v fiziki. Zaradi tega lahko na snov gledamo kot gradivo, ki ga sestavljajo delci, ki so fermioni in zanje velja Paulijevo izključitveno načelo, po katerem dva ferminona ne moreta biti v istem kvantnem stanju. V skladu s tem načelom vsi delci, ki sestavljajo snov, niso v svojih najnižjih energijskih stanjih in tako stabilne strukture s fermioni lahko obstojijo. Poleg tega Paulijevo izključitveno načelo zagotavlja da dva dela snovi v istem času ne bosta na istem kraju in bosta celo trčila med seboj, z razliko od svetlobe, ki ne reagira s snovjo. Snov, ki jo običajno opazujemo, je v obliki kemijskih spojin, polimerov, zlitin ali čistih kemijskih elementov. Glede na različne termodinamične pogoje kot sta temperatura in tlak lahko snov obstaja v različnih »fazah«, od katerih so najbolj znane trdna, tekoča in plinska. Poleg teh obstajajo še plazma, supertekoča in Bose-Einsteinov kondenzat. Pri faznem prehodu preide snov iz ene faze v drugo. Te pojave preučuje termodinamika.

Glej tudi

- material
- antimaterija
- faza snovi
- fizika delcev, vsebuje kratek zgodovinski pregled
- materializem
- kemijsko sredstvo Kategorija:Fizika ja:物質 simple:Matter

Hadron

Hadrón je v fiziki delcev podatomski delec, na katerega deluje močna jedrska sila. V modelu kvarkov so hadroni sestavljeni iz fermionov, imenovanih kvarki ter bozonov, imenovanih gluoni. Gluoni posredujejo barvno silo, ki povezuje kvarke. Hadroni so torej sestavljeni delci, ki jih povezuje skupaj barvna sila. V tem so nekoliko podobni atomom, ki jih povezuje skupaj elektromagnetna interakcija. Hadrone razvrščamo glede na njihov spin in sestavo kvarkov:
- Barioni so sestavljeni iz treh kvarkov ali treh antikvarkov in imajo pol-cel spin, zategadelj so fermioni. Mednje sodita nukleona (proton in nevtron), ki sestavljata običajno atomsko jedro, ter delci, imenovani hiperoni (npr. the Δ, Λ, Σ, Ξ in Ω), ki so v splošnem težji od nukleonov, kratkoživi in se navadno ne pojavljajo v atomskih jedrih.
- Mezoni so sestavljeni iz kvarka in antikvarka in imajo celoštevilčen spin, so torej bozoni. Mednje sodijo pioni, kaoni, delci ρ in ω ter številne druge vrste mezonov.
- Eksotični hadroni so delci, sestavljeni iz več kot dveh ali treh kvarkov, kot je značilno za mezone in barione.
- Eksotični barioni so sestavljeni iz lihega števila (večjega od 3) kvarkov in antikvarkov. Kaže, da so nedavno odkrili prvi tak delec, pentakvark, sestavljen iz štirih kvarkov in enega antikvarka.
- Eksotični mezoni so sestavljeni iz več kot enega valenčnega para kvark-antikvark. Nedavno so opazili nekaj indicev, ki kažejo na obstoj tetrakvarka, sestavljenega iz dveh valenčnih parov kvark-antikvark.
- Hibridni mezoni so sestavljeni iz vsaj enega valenčnega para kvark-antikvark ter vsaj enega realnega (ne virtualnega) gluona.
- »Glueball« ne vsebuje sploh nobenih valenčnih kvarkov, temveč izključno gluone. Ta stanja se močno mešajo z običajnimi mezoni, zato jih je izjemno težko določiti. Vsi hadroni so sestavljeni kvantni sistemi in obstajajo tudi v vzbujenih stanjih, imenovanih hadronske resonance. Vsak hadron v osnovnem stanju ima lahko številna vzbujena stanja, in več sto takih stanj je bilo eksperimentalno zaznanih. Resonance razpadejo izjemno hitro (v okoli 10⁻²⁴ s) prek močne interakcije.

Glej tudi

- Veliki hadronski trkalnik
- Seznam delcev Kategorija:Jedro in osnovni delci ja:ハドロン

Proton

Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10^-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10^-19 As. Protoni skupaj z nevtroni sestavljajo atomska jedra (izjema je jedro v naravi najpogostejšega izotopa vodika ¹H, ki ga sestavlja en sam proton). Protone in nevtrone v jedru veže močna jedrska sila. Število protonov v jedru je tisto, ki določa, za kateri kemijski element gre. Protone uvrščamo med barione. Sestavljeni so iz po treh kvarkov: dveh kvarkov »gor« in enega kvarka »dol«. V kemiji in biokemiji se izraz »proton« pogosto uporablja za vodikov ion v vodni raztopini, torej za hidronijev ion. V tem kontekstu je protonski donor kislina, protonski akceptor pa baza.

Zgodovina

Protone je odkril leta 1918 novozelandski fizik Ernest Rutherford. Pri opazovanju dušika v plinastem agregatnem stanju je v scintilacijskih merilnih napravah opazil sledi vodika pri trku dveh delcev alfa s plinom. Dognal je, da lahko vodik izhaja le iz dušika in zaradi tega mora dušik vsebovati vodikovo jedro. Na ta način je predlagal, da je vodikovo jedro, za katerega so vedeli, da ima vrstno število 1, osnovni delec. Imenoval ga je proton, po grški besedi protos, kar pomeni prvi.

Literatura

- Janez Strnad, Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988.

Glej tudi

- nukleon. Kategorija:Jedro in osnovni delci ja:陽子 nb:Proton

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih lastnosti snovi. Naboj je mera za izdatnost izvorov električnega polja. Na telesa z nabojem deluje elektromagnetno polje, obenem pa so tudi izvor tega polja. Interakcija med nabojem in elektromagnetnim poljem je ena od štirih osnovnih sil, ki nastopajo v naravi. Naboj v fiziki navadno označujemo s črko e ali najpogosteje v elektrotehniki, pa velikokrat tudi v fiziki s q. Naboj je lahko pozitiven ali negativen. Silo med dvema točkastima nabojema podaja Coulombov zakon. Naboj lahko neposredno merimo s pripravo, imenovano elektrometer. Enota za merjenje naboja je coulomb. Naboj prostih delcev vedno nastopa v večkratnikih osnovnega naboja, medtem ko je naboj kvarkov večkratnik tretjine osnovnega naboja.

Zgodovina

Prvi zapisi o naboju izvirajo iz Antične Grčije. Pri poskusih z jantarjem so ugotovili, da ta privlači lahke predmete, kot so lasje, če ga poprej podrgnejo s krznom. Ob dovolj vztrajnem drgnjenju so lahko dosegli celo, da je preskočila iskra. Spomin na začetke elektrike je ohranjen v sami besedi: ηλεκτρον v grščini pomeni »jantar«. Preučevanje elektrike se je razmahnilo v 18. stoletju. Eden prvih sodobnih raziskovalcev elektrike, Benjamin Franklin, je opazil tudi različen predznak naboja, in brez posebnih argumentov označil naboj, ki nastane na stekleni palici, ko jo drgnemo s svilo, za pozitivni, naboj na jantarni palici, drgnjeni s krznom, pa za negativni. Tak dogovor v elektrotehniki še vedno velja. Kategorija:Elektrika in magnetizem Kategorija:Fizikalne količine ja:電荷 ko:전하

Elektron

Elektron je stabilni osnovni delec z maso 9,10 · 10^-31 kg (0,511 MeV/c²) in negativnim električnim nabojem 1,6 · 10^-19 As. Elektroni so sestavni deli atomov. Ti so sestavljeni iz atomskega jedra, sestavljenega iz protonov in nevtronov, ter oblaka elektronov okoli jedra. Elektroni so približno 1800-krat lažji od protonov in nevtronov. Elektron navadno označujemo z oznako e^-. Antidelec elektrona je pozitron, ki je elektronu enak v vsem, z izjemo pozitivnega električnega naboja. Po vsem, kar vemo o njem, uvrščamo elektron med osnovne delce iz družine leptonov. Elektron ima spin 1/2, kar pomeni, da je fermion, oziroma da velja zanj Fermi-Diracova statistika.

Zgodovina

Elektron je ob preučevanju t.i. "katodnih žarkov" odkril leta 1897 Joseph John Thomson iz Cavendishevih laboratorijev na univerzi v Cambridgeu, Anglija. Natančneje je s poskusom z oljnimi kapljicami določil naboj elektrona leta 1911 Robert Andrews Millikan z univerze Columbia, ZDA.

Literatura

- Janez Strnad, Iz takšne so snovi kot sanje: od atomov do kvarkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1988. Kategorija:Jedro in osnovni delci ja:電子 ko:전자 simple:Electron th:อิเล็กตรอน

Spin

Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki. Za razliko od vrtenja makroskopskih teles v klasični mehaniki, katerih vrtilna količina izhaja iz njihovih sestavnih delov, spin ni povezan z vrtenjem notranjih mas. Nesestavljeni osnovni delci, kot na primer elektron, imajo spin, čeprav so točkasti delci. Za razliko od vrtilne količine v klasični mehaniki spina ne opisujemo z vektorjem, ampak navedemo spinsko kvantno število, ki določa projekcijo spina na izbrano smer (npr. smer zunanjega magnetnega polja). Spinsko kvantno število je lahko celo število ali polovica celega števila. Delci s celim spinskim kvantnim številom so bozoni, zanje velja Bose-Einsteinova statistika. Zgleda bozonov sta foton, ki ima spinsko kvantno število enako 1, in jedro helijevega izotopa ⁴He s spinskim kvantnim številom 0. Delci s polcelim spinskim kvantnim številom so fermioni, zanje velja Fermi-Diracova statistika. Zgledi fermionov so elektron, proton in nevtron (vsi imajo spinsko kvantno število enako 1/2). K spinu sestavljenih delcev, kot je denimo vodikov atom, prispevajo spinske in tirne vrtilne količine sestavnih delov. Kategorija:Jedro in osnovni delci Kategorija:Kvantna mehanika zh-cn:自旋

20. stoletje

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po dvajsetem stoletju so pisana ležeče.
- Kategorija:Stoletja als:20. Jahrhundert ja:20世紀 ko:20세기 simple:20th century th:คริสต์ศตวรรษที่ 20

Murray Gell-Mann

Murray Gell-Mann, ameriški fizik,
- 15. september, 1929. Gell-Mann je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje delo o teoriji fizike delcev. Vpeljal je pojem "osemkratne poti", ki bi skladno uredila veliko število delcev, ki so jih eksperimentalno odkrili do tedaj. Osemkratna pot je uvedla jasno povezavo med razvrstitvijo kvarkov in abstraktno algebro. Napisal je priljubljeno znanstveno knjigo Kvark in jaguar, Dogodivščine v preprostem in zapletenem (The Quark and the Jaguar, Adventures in the Simple and the Complex). Leta 1959 je kot prvi fizik prejel Dannie Heinemannovo nagrado za matematično fiziko Ameriškega fizikalnega društva. Gell-Mann, Murray Gell-Mann, Murray Gell-Mann, Murray ja:マレー・ゲルマン

James Joyce

James Joyce, irski romanopisec in pesnik,
- 2. februar 1882, Rathgar, predmestje Dublina, Irska, † 13. januar 1941, Zürich, Švica.

Življenjepis

Obiskoval je šole pri jezuitih in univerzo v rojstnem mestu, vendar se je že mlad oddaljil od katoliške vere in je leta 1904 zapustil Irsko, ki se mu je zdela nazadnjaška. Nikoli pa ni pozabil Dublina, o katerem je veliko napisal. Nekaj časa je živel v Parizu, nakar se je preselil v Trst, kjer je ostal enajst let. Po nekaj letih bivanja v Parizu in Švici se je leta 1919 vrnil v Trst, a nova podoba mesta ga je razočarala in za vselej oddaljila od teh krajev. Joyceja prištevamo med najuglednejše književnike 20. stoletja, v sklopu sodobnega pojmovanja romana. Prefinjeno opisovanje vsakdanjosti se veže z globokimi psihološkimi opazovanji, iz katerih je razvidno pisateljevo osebno prepričanje. Njegova dela so imela velik vpliv na generacijo pisateljev iz obdobja med svetovnima vojnama, vendar samo v oziru sloga in izražanja, medtem ko njegove zamisli niso bile nadalje razvite in obdelane, prav tako ne povsem sprejete. Chamber music, njegovo prvo delo, je zbirka pesmi iz leta 1907. 1907 Dubliners (1914) je zbirka črtic, ki nazorno prikazujejo takratno življenje v njegovem rojstnem mestu. Iz te dobe je tudi roman pretežno avtobiografskega značaja, ki ga založnik ni hotel objaviti in ga je zato Joyce zažgal. Strani rokopisa, ki jih je žena rešila, so bile po pisateljevi smrti priobčene pod naslovom Stephen Hero (1944). Delo je pisatelj znova napisal in je izšlo leta 1916 z naslovom A portrait of the artist as a young man. Njegovo najbolj znano delo je roman Ulysses, ki ga je priobčil leta 1922. Pisatelj se v je tem delu otresel vsakršne tradicije in je uveljavil popolnoma nov, neodvisen slog, kar je seveda povzročilo velik odmev med kritiko. Angleški in ameriški kritiki so označili roman kot pornografski. Spet drugi so priznali, da je delo samo naravna in definitivna posledica notranje poglobitve iz časa romantike. Skrajno pojmovanje neodvisnega sloga je pisatelju narekovalo delo Finneganovo prebujenje (Finnegan's Wake) (1939), ki je popolna antiteza klasičnega romana in dotedanje književnosti sploh. Pod pretvezo sanj in polzavestnega stanja pisatelj izliva potoke ironije na vso poznano kulturo. O tem delu se kritika ni hotela opredeliti in tudi stilistično je še unikat.

Dela

- Chamber Music (1907)
- Dubliners (1914)
- Exiles (1918)
- Stephen Hero (1944)
- A portrait of the artist as a young man (1916)
- Ulysses (1922)
- Finnegan's Wake (1939) Joyce, James Joyce, James Joyce, James ja:ジェイムズ・ジョイス ko:제임스 조이스 simple:James Joyce

1988

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1930. 1940. 1950. 1960. 1970. - 1980. - 1990. 2000. 2010. 2020. 2030. Leta: 1983 1984 1985 1986 1987 - 1988 - 1989 1990 1991 1992 1993 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 1. januar
- 17. avgust - v letalski nesreči v Pakistanu umrejo pakistanski predsednik Zia Ul Hak, ameriški veleposlanik Arnolf Raphael, ameriški vojaški ataše, vodja ISIja general Aktar Abdul Rahman in 28 drugih ljudi Rojstva
- 13. maj - Luka Lenič, slovenski šahist Smrti
- 11. januar - Isidor Isaac Rabi, ameriški fizik avstrijskega rodu, nobelovec 1944 (
- 1898)
- 15. februar - Richard Phillips Feynman, ameriški fizik, matematik, nobelovec 1965 (
- 1918)
- 3. maj - Lev Semjonovič Pontrjagin, ruski matematik (
- 1908)
- 6. december - Roy Kelton Orbison, ameriški pevec, glasbenik (
- 1936) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1988 als:1988 ja:1988年 ko:1988년 simple:1988 th:พ.ศ. 2531

Kategorija:Jedro in osnovni delci

Ta kategorija zajema članke, ki obravnavajo atomsko jedro in osnovne delce. Kategorija:Fizika

Cmyk

CMYK steht für Cyan (Türkis), Magenta (Fuchsinrot), Yellow (Gelb) und Key (Schlüsselfarbe) und ist ein subtraktives Farbmodell, welches bei Druckverfahren eine Rolle spielt. Es ist komplementär zum RGB-Farbmodell. Der Wertebereich jeder einzelnen Farbe geht von 0% bis 100%, wobei 0% einer unbedruckten und 100% einer Volltonfläche entspricht. Durch Mischen der drei Grundfarben entsteht der Farbraum. Farbwürfel Die Schlüsselfarbe K zu sämtlichen Helligkeitsstufen, Schwarz, dient nicht der Farbgebung, sondern lediglich zum Abdunkeln von Farben. Der Begriff "Key" bzw. Black oder auch Kontrast (Schwarz) wird anstelle von "Black" verwendet, um Missverständnissen mit dem "B" vorzubeugen, das im Englischen für "Blue" steht. Die Druckfarbe Schwarz ist unter anderem nötig, weil der Zusammendruck der drei anderen Farben zwar theoretisch (subtraktives Farbmodell), aber nicht praktisch Schwarz ergibt, da die im Druck verwendeten Cyan-, Magenta- und Gelb-Farbstoffe keine perfekten Sekundärfarben sind. Ein anderer Grund für das zusätzliche Drucken mit Schwarz ist der Unbuntaufbau eines Bildes. Er wird bei der Separation des Bildes bestimmt und vermeidet, dass zu viele Farben übereinander gedruckt werden. Industrieller Farbdruck mit CMYK-Farben wird dort auch als Druck nach Euroskala bezeichnet, was sich farblich an der ehemaligen Europaskala orientiert. Diese Bezeichnung ist im weiteren Sinne umgangssprachlich (vor allem in den USA als Euroscale) für den europäischen Offsetdruck gebraucht. Einer echten Norm entspricht die Euroskala aber nicht. Die korrekte Bezeichnung für die umgangssprachliche Euroskala lautet ISO-Skala und bezieht sich auf die Normierung ISO 2846, welche die Eigenschaften dieser Farben für Farblieferanten definiert. Darüber hinaus wird in der ISO 12647-2 die Farbwirkung dieser Druckfarben auf unterschiedlichen Druckpapieren beschrieben. Für die praktische Anwendung dieser Norm existieren entsprechende ICC-Profile, beispielsweise "ISO Coated sb" für den Druck auf gestrichenen Papieren. Auch Tintenstrahldrucker arbeiten meist mit CMYK-Farben. Einige hochwertige Geräte weisen zusätzlich noch zwei weitere Farben auf: ein helles Magenta und ein helles Cyan. Durch diese beiden Zusatzfarben ergibt sich ein größerer druckbarer Farbumfang als im Druck mit klassischen CMYK-Farben und das Streuraster des Tintenstrahldrucks wird in hellen Farbmischungen weniger wahrgenommen.

CMYK in Relation zu anderen Farbräumen

Relation Das farbige Feld steht symbolisch für alle für das menschliche Auge sichtbaren Farben. (CIE-Normvalenzsystem nach Rösch).
- Die graue Linie kennzeichnet symbolisch den CMYK-Farbraum,
- die schwarze den RGB-Farbraum, welche sich innerhalb des parabelförmigen XyY-Farbraumes befinden. Über ICC-Profile werden den Farbeingabe- und Farbausgabegeräten, z.B. Monitor, Scanner, Drucker etc. die jeweils passenden Farbräume zugeordnet.

Weblinks

- [http://www.forret.com/tools/color.asp Color conversion (RGB/CMYK/HSV)] - Farbrechner Kategorie:Drucktechnik Kategorie:Farbsystem th:ระบบสี CMYK

gry zr�czno�ciowe praca w anglii Nurkowanie accommodation in Glasgow darmowe statystyki

:: RELATED NEWS ::

Fafo
The Fafo Foundation (a.k.a. Fafo Applied Social Science) is the head of two Norwegian research institutes: Fafo Institute for Labour and Social Research (Fafo AVF) and Fafo Applied International Studies (Fafo AIS), conducting social research both nationally in Norway and internationally. Current Director at Fafo and Managing Director at Fafo AVF is Jon M. Hippe. The Fafo Institute of Applied Social Science was founded by the Balao-class submarine, was a ship of the United States Navy named for the guavina, a fish which may reach a length of 2 feet indigenous to the West Indies and the Atlantic coasts of Central

Ktmb
Keretapi Tanah Melayu (KTM) or the Malayan Railway is the main rail operator in Peninsular Malaysia. It formerly an agency which came under the Malayan Railway Administration, but since corporatization in 1991, it has become a company known as Keretapi Tanah Melayu Berhad (KTM Bhd or KTMB), which is wholly owned by the federal government. The railway system dates back to the British

Victorian Football League season 1897
Results and statistics for the Victorian Football League season of 1897. Season 1897 – Season 1898 See List of Australian Football League premiers for a complete list.

Grand Final

No grand final held. Esse

Hampton Roads Beltway
Hampton Roads Beltway is a loop of Interstate 64 and Interstate 664 highways which link the communities of the Virginia Peninsula and South Hampton Roads which surround the body of water known as Hampton Roads in the southeastern portion of

Sacré-Coeur
:This article relates to the Basilica of the Sacré Cœur in France. For the basilica with the same French name in Belgium, see Basilica of the Sacred Heart, Belgium. Basilica of the Sacred Heart, Belgium Basilica of the Sacred Heart, Belgium The Basilica of t

Toru Shinohara
Toru Shinohara(篠原とおる) is a mangaka. He was born on April 28, 1936 in Niihama, Ehime. After graduating from highschool on March 1955, he started working at a factory in Osaka making car parts but quit after

Sacré-Coeur basilica
:This article relates to the Basilica of the Sacré Cœur in France. For the basilica with the same French name in Belgium, see Basilica of the Sacred Heart, Belgium. Basilica of the Sacred Heart, Belgium Basilica of the Sacred Heart, Belgium The Basilica of t

Imperial War Museum Duxford
The Imperial War Museum Duxford in Cambridgeshire, commonly referred to simply as 'Duxford', houses the Imperial War Museum's aircraft collection, as well as having a large collection of tanks, military and naval vehicl