:: wikimiki.org ::

Nemščina

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov. Z okoli 140 milijonov govorcev spada med največje svetovne jezike. Govorijo jo predvsem v Nemčiji, Avstriji, Lihtenštajnu, večjem delu Švice, Luksemburgu, v Južni Tirolski v Italiji, v Opoljskem vojvodstvu na Poljskem, v vzhodnih provincah Belgije, delih Romunije ter v Alzaciji v Franciji. Nezanemarljive nemško govoreče manjšine ostajajo v nekdanjih kolonijah, kot je Namibija, ter v vzhodnoevropskih državah, kot so Češka, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Ukrajina in Rusija. Tudi ločine, kot so Amiši in nekateri Menoniti govorijo narečje nemščine. Približno 120 milijonov ali četrtina vseh Evropejcev govori nemščino kot materni jezik. Nemščina je kot tuji jezik tretja najbolj priljubljena na svetu in druga v Evropi (za angleščino), v ZDA ter na Japonskem. V 90. letih 20. stoletja so postopoma uvedli nov pravopis, ki je zastarela pravila glede dvojnih soglasnikov, ponavljajočih se kombinacij črk ipd. naredil bolj logična. Dvojni soglasniki (mednje iz zgodovinskih razlogov štejemo tudi tz) se lahko pojavijo samo za kratkimi samoglasniki. Kombinacije črk (npr. st) se sedaj napišejo tolikokrat, kolikokrat se izgovorijo (npr. selbstständig), pri sestavljenih besedah se po novem lahko neka črka ponovi tudi več kot dvakrat zaporedoma (npr. Schifffahrt). Razčiščena je tudi zmeda glede ß, ki se lahko pojavi le za dolgimi samoglasniki, za kratkimi pa se po prvem pravilu lahko pojavi le ss. V švicarski nemščini črke ß ne uporabljajo, namesto nje zmeraj pišejo ss.

Slovnica

Samostalnik - Substantiv

V nemščini so samostalniki pisani z veliko začetnico. Imajo člen, ki določa spol samostalnika. Določimo jim lahko: # spol: moški (Maskulinum - der), ženski (Femininum - die) in srednji (Neutrum - das) # število: ednina (Singular) in množina (Plural) # sklon: imenovalnik (Nominativ), rodilnik (Genitiv), dajalnik (Dativ) in tožilnik (Akkusativ)

Zunanje povezave

- [http://www.101languages.net/german/ German 101] German for beginners and travelers (v angleščini)
- [http://www.neue-rechtschreibung.de/ Deutsche Rechtschreibung] (v nemščini): stran o novem nemškem pravopisu
- [http://www.goethe.de/z/50/reform/deindex.htm Göthejev institut] - stran o novem pravopisu
- [http://www.rrz.uni-hamburg.de/slowenisch/index_si.htm Nemško - slovenski spletni slovarček] Kategorija:Jeziki als:Deutsche Sprache ja:ドイツ語 ko:독일어 ms:Bahasa Jerman simple:German language th:ภาษาเยอรมัน

Milijon

Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic. Zapis v obliki števila je 1000000 ali zaradi preglednosti 1 000 000 ali tudi 1.000.000, matematično pa 10⁶. Milijon (nekih) enot zapišemo kot znanstveno predpono tudi mega (npr: megavat, megawatt, MW). Beseda milijon pomeni tudi nedoločeno, zelo veliko količino: na nebu je na milijone zvezd, beseda milijonar pa se uporabja tudi v pomenu zelo bogatega človeka. Brezrasežna števila med 10⁶ in 10⁸ si lahko lažje predstavljamo z naslednjim seznamom:
- Zemljepisni kraji: GEOnet Names Server NIMA vsebuje okoli 3,88 milijone imen zemljepisnih krajev zunaj ZDA s 5,34 milijoni imen. Geografski informacijski sistem imen (GNIS - Geographic Names Information System) Geodetskega urada ZDA ima skoraj 2 milijona fizičnih in kulturnih zemljepisnih krajev znotraj ZDA.
- Vrste: Svetovni inštitut sredstev (WRI - World Resources Institute) trdi, da so poimenovali okoli 1,4 milijona vrst od neznanega števila vseh vrst (ocene so med 2 do 100 milijonov vrst).
- Šah: Obstaja 2 279 184 rešitev problema n dam za n = 15.
- Igralne karte: Obstaja 2 598 960 različnih delitev petih kart pri pokru od standardnega kupa 52.
- Jeziki: okrog 28 milijonov govorcev govori južnoslovanske jezike
- Spletne strani: do julija 2003 spletni nadzornik Netcraft ocenjuje, da obstaja 42 milijonov različnih spletnih strani.
- Knjige: Britanska knjižnica trdi, da hrani prek 150 milijonov knjig. Kongresna knjižnica (Library of Congress) trdi, da hrani okoli 119 milijonov knjig. Glej Gutenbergova galaksija.
- CD: Odvisno od tipa in drugih činiteljev lahko CD vsebuje okoli 600 do 750 milijonov bajtov podatkov. Sodoben računalniški pogon CD-jev lahko bere ali zapisuje to količino podatkov v nekaj minutah.

Glej tudi

- 1 E3, 1 E4, 1 E5, 1 E6, 1 E7, 1 E8, 1 E9
- milijarda
- bilijon
- seznam števil
- red velikosti (števila) Kategorija:Števila Kategorija:Red velikosti (števila) ja:1000000 ko:1000000

Jezik

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki. Z jezikom opišemo stvari, dejanja ali odmišljene pojme. Lahko pa je tudi znakovni jezik. Poznamo tudi samostojne nebesedne jezike, npr. glasbeni jezik, likovni jezik, v matematiki in računalništvu umetne oziroma formalne jezike, med katere sodijo tudi programski jeziki. Tudi živali poznajo neko vrsto "jezika", bolj znana sta jezik čebel in kitov. Ti jeziki se od človeškega razlikujejo po tem, da se v njih živali ne morejo sporazumevati o samem jeziku, čemur pravimo metajezikovna zmožnost.

Glej tudi

- Izumrli jezik
- Ogroženi jezik
- Seznam jezikov sveta
- Seznam jezikovnih družin
- Seznam izumrlih jezikov
- Seznam ogroženih jezikov ja:言語 ko:언어 ms:Bahasa simple:Language tokipona:toki zh-cn:语言 zh-tw:語言

Avstrija

Repúblika Ávstrija je celinska država v Srednji Evropi, zveza 9 dežel. Avstrija meji na Lihtenštajn in Švico na zahodu, Italijo in Slovenijo na jugu, Madžarsko in Slovaško na vzhodu, ter Nemčijo in Češko na severu.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Avstrije Po nadvladi Rimljanov, Hunov, Lombardov, Ostrogotov, Bavarcev in Frankov, je ozemlje Avstrije v 10. stoletju prešlo pod Babenberžane. Te so v 13. stoletju nasledili Habsburžani, ki so ostali na oblasti vse do 20. stoletja. Po razpustitvi Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je bilo osnovano Avstrijsko cesarstvo, ki je bilo leta 1867 preurejeno v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko. Po porazu v prvi svetovni vojni je monarhija razpadla na več neodvisnih držav, katerih ena je današnja Avstrija. Leta 1918 je Avstrija postala republika, kar je ostala do leta 1934, ko je kancler Engelbert Dollfuß uvedel diktaturo. Avstrijo je leta 1938 priključila nacistična Nemčija (glej Anschluss). Po porazu nacistov v drugi svetovni vojni so Avstrijo skladno s sklepi Potsdamske konference zasedle zavezniške sile. Leta 1955 je država znova dobila popolno neodvisnost pod pogojem, da se zaveže nevtralnosti. Kljub temu se je po padcu komunizma v Vzhodni Evropi Avstrija začela vključevati v evropske povezave in se tako leta 1995 vključila v Evropsko unijo, leta 1999 pa še v Evropsko monetarno unijo.

Upravna delitev

Republiko Avstrijo sestavlja 8 zveznih dežel in mesto Dunaj. mesto

Denar

Do uvedbe evra se je uporabljala valuta šiling (1 ATS = 100 grošev).

Zunanja politika

Avstrija je članica Evropske unije, Konference za varnost in sodelovanje v Evropi in opazovalka v Zahodnoevropski uniji. Kategorija:Države
- Kategorija:OVSE als:Österreich ja:オーストリア ko:오스트리아 ms:Austria simple:Austria th:ประเทศออสเตรีย zh-min-nan:Tang-kok

Švica

Švicarska konfederacija je mala celinska zvezna država v Srednji Evropi. Njene sosede so Nemčija, Francija, Italija, Avstrija in Lihtenštajn. Država ima močno tradicijo politične in vojaške nevtralnosti, vendar tudi tradicijo mednarodnega sodelovanja, saj je v njej sedež številnih mednarodnih organizacij. Uradno ime Švice je Confoederatio Helvetica (CH; latinsko Švicarska konfederacija), kar je prevedeno v vse štiri švicarske uradne jezike.

Confoederatio Helvetica
Confédération Suisse
Schweizerische Eidgenossenschaft
Confederazione Svizzera
Confederaziun Svizra

nemščina, francoščina,
italijanščina, retoromanščina

Glavno mesto

Bern

Največje mesto

Zürich

Predsednik konfederacije

2004:
Joseph Deiss

Zvezni svet

Moritz Leuenberger
Pascal Couchepin
Joseph Deiss
Samuel Schmid
Micheline Calmy-Rey
Christoph Blocher
Hans-Rudolf Merz

Površina
- Skupno
- % vode

132. na svetu
41.285 km²
3,7%

Prebivalstvo
- Skupno (v 2001)
- Gostota

92. na svetu
7.261.200
176/km²

Neodvisnost
- Razglašena
- Priznana
Zvezna država

Večna aliansa
1. avgust 1291
24. oktober 1648
1848

Valuta

švicarski frank (CHF)

Časovni pas

UTC+1

Državna himna

Švicarski psalm

Vrhnja internetna domena

.CH

Nacionalna klicna koda

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Švice Leta 1291 so predstavniki treh kantonov, Urija, Schwyza in Unterwaldna podpisali pogodbo o večnem zavezništvu, s katerim so se povezali v boju proti tuji nadvladi Habsburžanov, ki so tedaj zastopali Sveto rimsko cesarstvo. V bitki pri Morgartnu so Švicarji leta 1315 porazili habsburško vojsko in si s tem zagotovili relativno neodvisnost kot Švicarska konfederacija. Švicarska državljanska vojna, ki se je začela leta 1531, je bila posledica delnega uspeha reformacije v različnih kantonih. Razrešili so jo s politično rešitvijo, ki je dajala kantonom relativno neodvisnost v notranjih zadevah in preprečevala vmešavanje v zadeve drugih kantonov. Z Vestfalsko pogodbo so leta 1648 evropske države priznale neodvisnost Švice od Svetega rimskega cesarstva in njeno nevtralnost. Leta 1798 je Švico zasedla francoska revolucionarna vojska. Dunajski kongres je leta 1815 ponovno vzpostavil neodvisnost Švice, evropske sile pa so se zavezale k permanentnemu spoštovanju švicarske nevtralnosti. Švica je sprejela zvezno ustavo leta 1848, jo obširno dopolnila leta 1874 in zvezni upravi podredila skrb za obrambo, trgovino in javno pravo. Od tedaj je zgodovino Švice zaznamoval kontinuiran politični, gospodarski in socialni napredek. Švica je znana po svoji zgodovinski nevtralnosti in ni sodelovala ne v prvi, ne v drugi svetovni vojni. Leta 2002 so se prebivalci Švice na referendumu odločili za vstop v OZN.

Upravna razdelitev

Glavni članek: Švicarski kantoni Švica je konfederacija 26 kantonov:

- Aargau
- Appenzell Ausserrhoden
-
- Appenzell Innerrhoden
-
- Basel-Landschaft
-
- Basel-Stadt
-
- Bern
- Fribourg
- Ženeva
- Glarus
- Graubünden
- Jura
- Luzern
- Neuchâtel

- Nidwalden
-
- Obwalden
-
- Sankt Gallen
- Schaffhausen
- Schwyz
- Solothurn
- Thurgau
- Ticino
- Uri
- Valais
- Vaud
- Zug
- Zürich

Zunanje povezave

Kategorija:Države
- Kategorija:OVSE als:Schweiz ja:スイス ko:스위스 ms:Switzerland simple:Switzerland th:ประเทศสวิตเซอร์แลนด์ zh-min-nan:Sūi-se

Južna Tirolska

Južna Tirolska (italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je avtonomna pokrajina v Italiji (Avtonomna pokrajina Bocen-Južna Tirolska: italijansko Provincia Autonoma di Bolzano-Alto Adige, nemško Autonome Provinz Bozen-Südtirol in ladinsko Provinzia Autonoma de Bulsan) in v deželi Trentinsko in Zgornje Poadižje (Zgornje Poadižje je italijansko ime pokrajine (Alto Adige). Deželno glavno mesto je Bocen. Južna Tirolska je upravno razdeljena na 8 upravnih skupnosti (it. comunità comprensoriale, nem. Bezirksgemeinschaft) in upravne skupnosti so nadalje razdeljene na 116 občine (it. comune, nem. Gemeinde: 91 občine, 17 trgovske občine in 8 mestne občine). Prebivalci večinoma govorijo nemško (68%), italijansko (28%), in ladinščino (4%).

Zunanje povezave

- [http://www.provinz.bz.it Avtonomna dežela Južna Tirolska] (it., nem., lad., ang., fr.)
- [http://www.europaregion.info Evropska dežela (Euregio) Tirolske] (it., nem., ang.)
- [http://www.alpeadria.org Alpe Adria] (slo)
- [http://www.argealp.org Arge Alp] (nem)
- [http://www.convenzionedellealpi.org Alpska konvencija] (slo)
- [http://www.cittalpi.net Alpska mesta] (slo) Kategorija:Geografija Italije als:Südtirol ja:ボルツァーノ自治県

Italija

Italijanska republika ali Italija je obmorska država na jugu Evrope, ki sestoji v glavnem iz Apeninskega polotoka v obliki škornja skupaj z dvema velikima otokoma v Sredozemskem morju, Sicilijo in Sardinijo. Na severu je omejena z Alpami, kjer meji na Francijo, Švico, Avstrijo in Slovenijo. Neodvisni državi San Marino in Vatikan sta enklavi znotraj italijanskega ozemlja.

Upravna delitev

Italija je upravno razdeljena na 20 dežel (it. regione), od katerih jih pet (označeno z zvezdico) uživa poseben avtonomen status. Dežele so nadalje razdeljene na pokrajine (it. provincia).
- Abruci (Abruzzo)
- Aosta (Valle d'Aosta)
-
- Bazilikata (Basilicata)
- Benečija (Veneto)
- Emilija - Romanija (Emilia-Romagna)
- Furlanija - Julijska krajina (Friuli-Venezia Giulia)
-
- Kalabrija (Calabria)
- Kampanija (Campania)
- Lacij (Lazio)
- Ligurija (Liguria)
- Lombardija (Lombardia)
- Marke (Marche)
- Molize (Molise)
- Pjemont (Piemonte)
- Apulija (Puglia)
- Sardinija (Sardegna)
-
- Sicilija (Sicilia)
-
- Toskana (Toscana)
- Trentinsko in Zgornje Poadižje ali Trentinsko-Južna Tirolska (Trentino-Alto Adige/Südtirol)
-
- Umbrija (Umbria)

Zgodovina

glej tudi:
- fašizem
- italijanski vojni zločini,
- fojba
- Italijansko odporniško gibanje

Slovenci in Slovani v Italiji

V Italiji živita, poleg poznane skupnosti Slovencev, še dve skupnosti Slovanov: potomci rezijanskih Slovencev (od katerih je danes najbolj znana Silvana Paletti) in molizanski Slovani, potomci Hrvatov, ki so se preselili na današnje področje v 5. stoletju.

Članstvo v mednarodnih organizacijah

Italija je članica EU, NATO, OVSE, WEU, bila je ena od ustanovnih članic Evropsek skupnosti za premog in jeklo. Italija sodeluje v koaliciji voljnih iz leta 2003. Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE Kategorija:Koalicija voljnih als:Italien fiu-vro:Itaalia ja:イタリア ko:이탈리아 ms:Itali simple:Italy th:ประเทศอิตาลี zh-min-nan:Italia

Poljska

Republika Poljska (krajše Poljska), obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu. Njen položaj in dostopnost ozemlja sta pomenila, da se je na njenem ozemlju bilo mnogo vojn, in skozi stoletja so se njene meje znatno spreminjale. Med letoma 1945 in 1989 je Poljska pripadala komunističnemu vzhodnemu bloku. Državno ime Poljska (Polska) je bilo prvič uporabljeno v 11. stoletju, izhaja pa iz imena plemena Polanie, ki se je na območju med Odro in Vislo naselilo po propadu Rimskega imperija v 5. stoletju.

Zgodovina

: Glavni članek: Zgodovina Poljske Zgodovina Poljske Zgodovina poljske države sega v 10. stoletje, ko so se na ozemlju današnje Poljske začele združevati etnične skupine pod upravo dinastije Piastov. V 12. stoletju je prej enotna država razpadla na več manjših teritorijev, ki so bili leta 1241 razdejani v napadu tatarsko-mongolske Zlate horde. Pod dinastijo Jagelonov je Poljska stopila v zavezništvo s sosednjo Litvo, kar je služilo za podlago dobi razcveta pod Poljsko-litvanskim združenjem v 16. stoletju (Lublinska unija). V tej dobi so prebivalci dežele uvedli velik pomen svobode in parlamentarnega političnega sistema, kljub temu da je večino pridobitev izkoriščala t.i. Žlahta (Szlachta), premožen in vpliven sloj prebivalstva. Od takrat naj bi Poljaki visoko cenili svobodo kot zelo pomembno vrednoto, zaradi česar sami sebe še danes imenujejo narod svobodnih ljudi. Nemirna doba 17. stoletja, znana kot Potop, je prinesla švedsko zasedbo. V tem času so se – vse do leta 1699 - na Poljskem bíle tudi mnoge bitke z Otomanskim imperijem, Rusijo, Kozaki, Transilvanijo in Prusijo. Naslednjih 80 let je prineslo zaton centralne uprave ter šibkost nekaterih pomembnih institucij, zaradi česar je država zašla v skorajšnjo anarhijo in vse večjo odvisnost od Rusije. Slednje je bilo zlasti posledica dejstva, da je v poljskem parlamentu sleheren član lahko dal veto na vsako odločitev, množico teh pa je v prav ta namen podkupil ruski car. Tako skozi glasovanje v parlamentu niso prišle reforme, ki bi nadalje razvijale državni sistem. V razsvetljenstvu je pomembno vlogo za razvoj dežele igralo gibanje za politično prenovo, ki je napisalo prvo evropsko ustavo leta 1791 (Majska ustava Poljske). Proces reformiranja se je zaključil z razpadom Poljsko-litvanske unije ter razdelitvijo poljskega ozemlja med Rusijo, Prusijo in Avstrijo v letih 1772, 1793 in 1795. To obdobje je zaznamovalo več vstaj Poljakov proti okupatorjem. Država je bila novo oblikovana v času Napoleona, in sicer kot Varšavska vojvodina. Slednja se je po padcu Napoleonove vladavine preobrazila v Kongresno kraljestvo, ki je temeljilo na liberalni ustavi. S časom so ruski carji oklestili poljsko samostojnost in Rusija si je kasneje priključila kraljestvo. Prva svetovna vojna je Poljski prinesla novo priložnost za samostojnost, saj so bile okupatorske države po vojni politično in tehnično oslabljene. Zmagovalci vojne so se strinjali o razdelitvi, ki jo je v eni izmed Štirinajstih točk predlagal ameriški predsednik Woodrow Wilson. Po predaji Nemčije 1918 je nastala nova država, Druga poljska republika. Novo nevarnost suverenosti pa je pomenila Sovjetska zveza, s katero se je Poljska zapletla v poljsko-sovjetsko vojno leta 1919 in po sporazumu ohranila samostojnost. Druga poljska republika je trajala do druge svetovne vojne, ko sta si jo 28. septembra 1939 sporazumno razdelili Nemčija in Sovjetska zveza. Poljska je v obdobju svetovne vojne doživela hude izgube na vseh področjih: izmed evropskih narodov je v vojni po deležih prebivalstva padlo največ Poljakov, in sicer več kot 6 milijonov, od tega polovica Judje. Po vojni se je poljska država geografsko premestila proti zahodu, in sicer do reke Odre (zahodna meja) ter Curzonove črte (vzhodna meja). Po tem premiku je Poljska izgubila 76.000 km2 (20 %) svojega predvojnega ozemlja, ti premiki meja pa so pomenili obsežne migracije Poljakov, Nemcev, Ukrajincev ter Judov. Poljska je bila zatem prvič v zgodovini etnično združena država. Povojno obdobje je na Poljsko prineslo komunistično upravo, podobno vsem ostalim upravam vzhodnega bloka; 1948. leta je oblikovanje sistema po stalinističnem režimu pomenilo novo totalitarno vladavino. Ljudska republika Poljska, kot je bilo ime novi državi, je bila razglašena leta 1952. Štiri leta kasneje je politika države postala nekoliko bolj liberalna, zaradi česar je bilo med drugim pomiloščenih mnogo zapornikov. Istega leta pa je prišlo tudi do krvavo zadušene delavske vstaje v Poznańu, ki danes velja za prvo pomembno znamenje notranjega odpora proti vzhodnemu komunističnemu sistemu in začetek dolgoletnega rušenja slednjega. Delavski nemiri leta 1980 so vodili k ustanovitvi poljskega sindikata Solidarnost, ki je s časom postal močna politična sila. Okrnil je prevlado Komunistične partije in leta 1989 slavil zmago na parlamentarnih volitvah. Leto kasneje je kandidat Solidarnosti Lech Wałęsa postal predsednik države. Trda državna politika ekonomije po demokratizaciji v začetku devetdesetih je omogočila Poljski utrditev domačega gospodarstva. Kljub posameznemu dodatnemu nazadovanju socialnih in ekonomskih standardov se je v tem obdobju izboljšal demokratični vidik sistema, v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami pa je Poljska najhitreje dvignila svoj bruto-družbeni proizvod (BDP) na raven pred letom 1989. Leta 1999 se je Poljska vključila v zvezo NATO, junija 2003 pa so Poljaki izglasovali tudi priključitev Evropski uniji; slednja se je zgodila 1. maja 2004.

Uprava in politika

: Glavni članek: Politika Poljske Poljska je demokratična republika z ustavo, ki v trenutni različici obstaja od leta 1997.

Izvršilna oblast

Vladno strukturo vodi kabinet ministrov na čelu z ministrskim predsednikom. Ministre imenuje predsednik države glede na predloge premiera, navadno pa izhajajo iz vladajoče koalicije v spodnjem zakonodajnem domu. Poglavar države je predsednik, ki ga volilni upravičenci volijo vsakih pet let. Trenutni predsednik države je Aleksander Kwaśniewski.

Zakonodajna oblast

Poljski volivci volijo člane dvodomnega parlamenta (narodni zbor, poljsko Zgromadzenie Narodowe), ki sestoji iz 460 članov spodnjega doma (Sejm) in 100 članov senata. Člani spodnjega doma so izbrani po proporcionalnem volilnem sistemu, v dom pa se lahko vključijo le stranke, ki so na volitvah dosegle vsaj 5 % glasov (z izjemo predstavnikov manjšine).

Pravosodna oblast

Pravosodna oblastna veja ima manjšo vlogo pri vodenju države. Osrednji instituciji sta višje sodišče (sodnike določi predsednik republike na predlog Narodnega zbora za pravosodje, za nedoločen čas) in ustavno sodišče (sodnike določi sejm za obdobje devetih let). Ombudsmana oziroma komisarja za človekove pravice (Rzecznik Praw Obywatelskich) imenuje sejm za obdobje petih let. Ta ima dolžnost varovanja človekovih pravic in nadzora nad izvajanjem z njimi povezanih zakonov, prav tako pa bdi nad izvajanjem socialnih pravic.

Upravna razdelitev

Ombudsman Poljska je razdeljena na vojvodstva (województwo) kot administrativne enote. Vojvodstvo je na Poljskem razdelitvena enota vse od 14. stoletja. Po Aktu o reorganizaciji lokalne uprave iz leta 1998 je bilo ustanovljenih 16 vojvodstev kot nadomestilo za poprejšnjih 49, ki so obstajala od 1. julija 1975. Današnje administrativne enote so bile oblikovane zlasti na podlagi zgodovinskih pomenov in vlog pokrajin, medtem ko je razdelitev med letoma 1975 in 1998 temeljila predvsem na položaju mestnih središč. Trenutna vojvodstva se po površini raztezajo od 10.000 km² (Opoljsko vojvodstvo) do več kot 35.000 km² (Mazovijsko vojvodstvo), po številu prebivalcev pa od milijona (Lubuško vojvodstvo) do preko petih milijonov (Mazovijsko vojvodstvo). Vojvodstva:
- Kujavsko-Pomorjansko vojvodstvo (Kujawsko-Pomorskie)
- Lodzsko vojvodstvo (Łódzkie)
- Lublinsko vojvodstvo (Lubelskie)
- Lubuško vojvodstvo (Lubuskie)
- Malopoljsko vojvodstvo (Małopolskie)
- Mazovijsko vojvodstvo (Mazowieckie)
- Opoljsko vojvodstvo (Opolskie)
- Podkarpatsko vojvodstvo (Podkarpackie)
- Podlaško vojvodstvo (Podlaskie)
- Pomorjansko vojvodstvo (Pomorskie)
- Spodnješlezijsko vojvodstvo (Dolnośląskie)
- Svetokriško vojvodstvo (Świętokrzyskie)
- Šlezijsko vojvodstvo (Śląskie)
- Varminsko-Mazursko vojvodstvo (Warmińsko-Mazurskie)
- Velikopoljsko vojvodstvo (Wielkopolskie)
- Zahodnopomorjansko vojvodstvo (Zachodniopomorskie)

Mednarodne povezave

Poljska je članica ali pridružena članica EU, NATO, WEU, OVSE, OECD in Koalicije voljnih iz leta 2003.

Geografija

: Glavni članek Geografija Poljske

Pokrajina

Poljska skoraj v celoti leži na delu severnoevropskega Nemško-poljskega nižavja, povprečna višina države je 173 metrov. Južna meja poteka po gorovjih Sudeti in Karpati (tudi gorovje Tatra, kjer je najti najvišji vrh države, Rysy z 2.499 metri). Poljsko prečka nekaj večjih evropskih rek: Visla (Wisła), Odra, Varta (Warta) in Bug. Pomembna lastnost je tudi nekaj več kot 9.300 jezer, ki so posledica ledeniške dejavnosti in se v večji meri nahajajo na severu države, še zlasti v Mazurskem vojvodstvu, ki slovi po svojih jezerih. Velik del površja dežele je pokrit z gozdovi.

Podnebje

Poljska ima zmerno toplo kontinentalno podnebje s hladnimi, oblačnimi in intenzivnimi zimami. Poletja so mila, deževje pa je razmeroma pogosto tudi v tem letnem času.

Naravna bogastva

Poljska razpolaga z velikimi količinami premoga in zato predstavlja eno vodilnih evropskih izvoznic slednjega. Druga naravna bogastva sestavljajo zaloge sulfatov, bakra, zemeljskega plina, železa, cinka, svinca in soli. Velik pomen ima kmetijstvo. 47 % vse površine države je primerne za obdelovanje, stalni posevki zavzemajo 1 %, stalne pašne površine 13 %, gozdne površine pa 29 %. Namakanih površin je okoli 1.000 km² (podatek 1993).

Okoljski problemi in sporazumi

Poljska je v času vladavine komunizma prešla močan razvoj težke industrije. Posledice te danes predstavljajo največji okoljski problem, kljub zatonu težke industrije po letu 1989 in kasnejši večji skrbi za ekološko problematiko. Problem ostaja onesnaževanje zraka z žveplovim dioksidom, ki ga ustvarjajo termo-elektrarne, ter posledičen kisli dež, ki povzroča škodo na gozdovih. Onesnaževanje tal povzročajo odplake iz mest in industrijskih središč. Ekološka osveščenost ter ekološki standardi so na nizki ravni. Poljska je podpisnica sporazumov o onesnaževanju zraka, o Antarktiki, o biotski raznovrstnosti, podnebnih spremembah, ogroženih vrstah, spreminjanju okolja, nevarnih odpadkih, pomorskem pravu, odlaganju odpadkov v morje, poskusih z jedrskim orožjem, varovanju ozonske plasti in mokriščih. Podpisala, ne pa tudi ratificirala, je še sporazume o onesnaževanju zraka z dušikovimi oksidi, z obstojnimi organskimi snovmi, s sulfati ter Kjotski protokol.

Narodni parki

sol Poljska ima 23 narodnih parkov s skupno površino 314.527 ha (3145,27 km²). Narodni parki:

Gospodarstvo

: Glavni članek Gospodarstvo Poljske Gospodarstvo Poljske Poljska je po demokratizaciji sistema izvedla hitro in intenzivno liberalizacijo gospodarstva, zaradi česar je danes primer agresivnega ekonomskega modela po ameriškem zgledu. Privatizacija malih in srednjih podjetij v državni lasti in liberalna zakonodaja glede ustanavljanja novih družb sta omogočili hiter razvoj agresivnega privatnega sektorja, katerega podlaga so bile poprej ustanovljene organizacije za varstvo potrošnikov. V teku je tudi privatizacija občutljivih sektorjev, kot je rudarstvo, kovinarstvo, železniško omrežje in energetika). Najbolj odmevni potezi sta bili odkup narodnega telefonskega operaterja (2000; kupec je bil francoski Telekom) in prodaja 30-odstotnega deleža največje poljske banke PKO BP na narodni borzi (2004). Država ima velik kmetijski sektor, ki bi po nekaterih napovedih lahko predstavljal enega pomembnejših proizvajalcev hrane za Evropsko unijo. Gospodarske težave povzročajo strukturne reforme v zdravstvu, izobraževalnem sistemu, pokojninskem sistemu in državni upravi, saj prihaja do finančnih pritiskov, ki so večji od pričakovanih. Rast bruto družbenega proizvoda (BDP) je bila precejšnja med letoma 1993 in 2000 ter nekoliko manjša v letih 2001 in 2002. Od leta 2002 dalje se je ekonomska rast povečevala do 5,4 % leta 2004, pričakovana rast za leto 2005 pa je okoli 3,7 %. Državna denarna valuta je zlatnik (złoty). Po vstopu v EU se Poljska pripravlja še na vstop v območje ene denarne valute, evra. Slednji se po predvidevanjih ima zgoditi med letoma 2009 in 2013. Po vstopu v Evropsko unijo mnogo mladih zapušča državo zaradi iskanja boljšega življenjskega standarda, ki ga iščejo predvsem na Irskem.

Demografija

Poljska je bila skozi zgodovino prebivališče mnogih jezikov, kultur in ver. Po 2. svetovni vojni je sprememba meja, pa tudi migracije, Poljsko spremenila v etnično zelo homogeno državo. 96,74 % prebivalcev se izreka za Poljake, le 1,23 % prebivalcev se pripisuje drugim narodnostim, za preostanek pa narodnost ni znana (podatek 2002). Uradne manjšine v državi so Nemci, Ukrajinci, Litvanci, Judje in Belorusi. Uradni jezik države je poljščina, ki sodi na zahodno vejo slovanskih jezikov. Poljska je država z visoko uveljavljeno religijo: velika večina Poljakov je rimsko-katoliške veroizpovedi, 75 % prebivalstva pa so aktivni katoličani. Preostali verniki pripadajo judovski, pravoslavni in protestantski manjšini.

Promet in telekomunikacije

Glede na zahodnoevropske standarde ima Poljska slabo razvito omrežje cest, vodnih in železniških poti. Skupna dolžina poljskih cest znaša 364.657 km, skupna dolžina železnic pa 23.420 km. V državi je registriranih okoli 9.283.000 osebnih avtomobilov ter okoli 1.762.000 tovornih vozil in avtobusov (2000). Poljska ima 8 večjih letališč, skupno pa 122 letališč. Skupna dolžina prevoznih rek in drugih vodnih poti je 3.812 km. Trgovsko ladjevje države sestoji iz 144 ladij ter dodatnih 100 ladij, ki so registrirane v drugih državah. Glavna pristanišča so Gdansk, Gdynia, Kołobrzeg, Szczecin, Świnoujście, Ustka, Varšava in Wrocław. Leta 2000 je bil Telekomov delež v BDP 4,4 % (2,5 % leta 1996). Kljub visokemu porastu uporabe telefonskih linij (282 na tisoč prebivalcev leta 2000, 78 na tisoč prebivalcev leta 1989) je telefonska infrastruktura razmeroma slabo razvita.

Galerija

Romunija

Romunija je obmorska država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi. Izvirno ime România predstavlja korenine države iz Rimskega imperija. Romunija na zahodu meji na Srbijo in Črno goro in Madžarsko, na severu in vzhodu na Ukrajino, na severovzhodu na Moldavijo, na vzhodu na Črno morje, ter na jugu na Bolgarijo. V času Rimskega imperija se je področje današnje Romunije in Bolgarije imenovalo Trakija.

Upravna delitev

Glavni članek: Okrožja Romunije Romunija je upravno razdeljena na 41 okrožij (romunsko judeţe), glavno mesto Bukarešta pa ima poseben status.

- Alba
- Arad
- Argeş
- Bacău
- Bihor
- Bistriţa-Năsăud
- Botoşani
- Braşov
- Brăila
- Buzău
- Caraş-Severin
- Călăraşi
- Cluj
- Constanţa
- Covasna
- Dâmboviţa
- Dolj
- Galaţi
- Giurgiu
- Gorj
- Harghita

- Hunedoara
- Ialomiţa
- Iaşi
- Ilfov
- Maramureş
- Mehedinţi
- Mureş
- Neamţ
- Olt
- Prahova
- Satu Mare
- Sălaj
- Sibiu
- Suceava
- Teleorman
- Timiş
- Tulcea
- Vaslui
- Vâlcea
- Vrancea

Kategorija:Države
- Kategorija:CEFTA Kategorija:NATO Kategorija:OVSE Kategorija:Koalicija voljnih als:Rumänien ja:ルーマニア ko:루마니아 ms:Romania roa-rup:România simple:Romania th:ประเทศโรมาเนีย zh-min-nan:România

Francija

Francoska republika ali Francija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro. Francija je ustanovna članica Evropske unije.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Francije Meje današnje Francije so postavljene podobno, kot meje ozemlja Galcev, ki so bili Kelti. Rimljani so v 1. stoletju pr. n. št. zavzeli Galijo in prebivalci so kmalu sprejeli rimsko kulturo in jezik. Krščanstvo je prišlo v Galijo že v 2. in 3. stoletju n. št. V 4. stoletju so Germani, predvsem Franki, vdrli in naselili vzhodna območja Galije ob Renu. Iz tega tudi izhaja staro ime 'Francie'. Ime Francija pa izhaja iz fevdalnega posestva Kapetingov, francoskih kraljev, okoli Pariza, ki se imenuje Île-de-France. Čeprav mnogi datirajo začetek francoske monarhije v 5. stoletje, se je samostojen obstoj države začel z delitvijo Frankovskega imperija Karla Velikega na zahodni in vzhodni del. Iz vzhodnega dela je nastala Nemčija, iz zahodnega pa Francija. Nasledniki Karla Velikega so vladali Franciji do leta 987, ko je bil Hugo Capet, vojvoda Francije in grof Pariza, okronan za kralja Francije. Njegovi nasledniki, začenši s kapetinško dinastijo, so vladali Franciji do leta 1792, ko je francoska revolucija uveljavila republiko z radikalnimi spremembami, ki so se začele leta 1789. Napoléon Bonaparte je leta 1799 prišel na oblast v republiki in se proglasil za cesarja. Njegova vojska se je udeležila mnogih vojn v Evropi, zavzela dosti držav in ustanavljala nova kraljestva z Napoléonovimi sorodniki na oblasti. Po Napoléonovem porazu, so v Francijo ponovno uvedli monarhijo, a so jo ukinili z začetkom Druge republike. Druga republika se je končala, ko je bil za predsednika izvoljen Louis-Napoléon, Napoléonov nečak, ki je proglasil Drugo cesarstvo. Louis-Napoléona (Napoléon III.), ki ni bil tako ambiciozen kot stric, so kmalu odstavili in Francija je ponovno postala republika (Tretja republika). Čeprav je bila Francija zmagovalka v obeh svetovnih vojnah, so jo prizadele izgube bogastva, velikega dela imperija, delovne sile in statusa prevladujoče narodne države. Leta 1958 so v Franciji sprejeli novo ustavo, po kateri ima predsednik velika pooblastila (Peta republika), ki ni klonila nestabilnosti, kot prejšnji parlamentarni režimi. V zadnjih desetletjih sta se sprava in sodelovanje med Francijo in Nemčijo izkazali ključnega pomena za ekonomsko združitev Evrope tudi za uvedbo evra januarja 1999. Danes je Francija v ospredju držav, ki želijo zagon uvedbe skupne evropske valute izkoristiti za nadgradnjo Evropske unije v bolj združen in sposoben evropski politični, obrambni in varnostni aparat. Francija je ena izmed petih stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov.

Politična ureditev

Glavni članek: Politična ureditev Francije Ustava Pete republike je bila sprejeta na referendumu 28. septembra 1958. Ta ustava je izredno povečala avtoriteto izvršilne oblasti v primerjavi z zakonodajno oblastjo (parlamentom). Po ustavi je francoski predsednik izvoljen neposredno za 5-letni mandat (sprva 7 let). Posredovanje predsednika zagotavlja delovanje države. Predsednik imenuje premierja, predseduje vladi, je vrhovni poveljnik oboroženih sil in sklepa meddržavne pogodbe. Narodna skupščina (Assemblée Nationale) je najvišje zakonodajno telo. Poslance volijo vsakih 5 let za 5-letni mandat. Skupščina lahko izglasuje razpustitev vlade. Senatorje volijo posredno, volijo lokalni funkcionarji (teh je 100-200 tisoč), za dobo 6 let. Polovica Senata je obnovljena vsaka 3 leta. Senat ima zelo omejeno moč; v primeru nesporazuma med Narodno skupščino in Senatom ima zadnjo besedo skupščina. Vlada ima močan vpliv na dnevni red parlamenta.

Sorodne teme

- seznam francoskih premierov
- seznam francoskih zunanjih ministrov
- Francoska ustava
- Francoski predsednik

Upravna delitev

Glavni članek: seznam francoskih departmajev, seznam francoskih regij Francija se deli na 26 regij (fr.: région), ki se delijo na skupno 100 departmajev (fr.: département). Departmaji so oštevilčeni in te številke se uporabljajo na registerskih tablicah, poštnih številkah, ipd. 22 regij se nahaja v evropskem delu Francije, 4 regije in hkrati departmaji pa so prekomorska ozemlja.

Zemljepisne značilnosti

Glavni članek: Zemljepisne značilnosti Francije V Franciji najdemo zelo različno pokrajino, od obalnih ravnin na S in Z, kjer Francija meji na Severno morje in Atlantik, do gorovij na J (Pireneji) in JV (Alpe), kjer je tudi najvišja gora v Evropi, Mont Blanc (4810 m). Vmes se nahajajo še drugi reliefi, kot na primer Centralni masiv (Massif Central), hribovje Vosges ali velike doline velikih rek kot Loire, Rhone, Garonne in Sena. Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Frankreich fiu-vro:Prantsusmaa ja:フランス ko:프랑스 ms:Perancis simple:France th:ประเทศฝรั่งเศส zh-min-nan:Hoat-kok

Kolonija

Koloníja je lahko:
- kolonija (geografija) - dežela, ki je pod oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena
- kolonija (biologija) - večja skupina živali iste vrste
- organizirano preživljanje počitnic mladih
- bivalno naselje pripadnikov navadno revnejšega sloja enakega poklica (denimo rudarska kolonija)

Država

Držáva je geografsko področje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom. Nekaterim državam, kot so Slovenija, Francija in Izrael, rečemo nacionalne države, ker v njih prevladuje en narod. Druge države, kot so Švica, Španija in Združeno kraljestvo, so večnacionalne države, ker se prebivalstvo deli na več narodov. Kljub temu se nekatere od njih imajo za nacionalne države. Včasih se tudi upravni deli držav z določeno kulturo ali zgodovino imenujejo »dežele« ali »države«; tako se, denimo, imenujejo sestavne enote ZDA ali Anglija, Škotska in Wales v Združenem kraljestvu, čeprav so to praktično sestavni deli (mednarodno priznane) večje države.

Vrste držav

- vazalna država
- križarska država

Glej tudi

- države sveta
- propadle države sveta
- izmišljena država
- ja:国 simple:Country zh-cn:国家 zh-tw:國家

Slovaška

Slovaška (slovaško Slovensko), uradno imenovana tudi Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, omejena na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Prebivalstvo

Večinski delež prebivalstva, okoli 86%, predstavljajo Slovaki. Najštevilčnejša manjšina so Madžari z 10% deležem. Sporni so podatki o Romih. Na zadnjem popisu so jih našteli za 1,7%, vendar strokovnjaki domnevajo, da jih je okoli 5,6%, le da so se zaradi diskriminacije izrekli bodisi za Slovake bodisi za Madžare. Če to drži, je treba delež Slovakov in Madžarov zmanjšati za skupno 4 odstotne točke. Manj številne narodne manjšine predstavljajo Čehi, Rusini, Ukrajinci, Nemci in Poljaki. Uradni jezik je slovaščina, na nekaterih področjih, zlasti na jugu in vzhodu države, ima madžarščina status drugega uradnega jezika.

Verska sestava

Okoli 60% vseh prebivalcev pripada rimskokatoliški cerkvi. 9,7% jih je ateistov, 8,4% prebivalcev so protestanti, pribl. 4% jih pripada grškokatoliški cerkvi, 0,9% vzhodnopravoslavni cerkvi. Od predvojnih 120.000 Judov jih je do danes ostalo le okoli 2.300.

Površje

Slovaška je celinska država brez izhoda na morje. Relief je večinoma gorat in hribovit, saj skozi državo potekajo Karpati. V Visokih Tatrah na severu države se nahaja gora Gerlachovský štít, ki je z 2.655 m najvišja točka. Nekaj nižinskega sveta je v porečju Donave na jugozahodu in na jugovzhodu države. Najnižja točka (94 m) se nahaja na skrajnem vzhodu, kjer reka Bodrog teče na Madžarsko. Najdaljša slovaška reka je Váh, ki izvira v Visokih Tatrah, teče skozi severno in zahodno Slovaško ter se po 403 km pri Komárnu izliva v Donavo. Pomembna reka je tudi Hron. Območje okoli Rožňave (zahodno od Košic) je zakraselo z značilnimi kraškimi pojavi.

Upravna delitev

Slovaška je upravno razdeljena na osem okrajev (slovaško »kraj«), imenovanih po njihovih upravnih središčih.
- Banskobistriški okraj (Banskobystrický kraj) (glej tudi Banská Bystrica)
- Bratislavski okraj (Bratislavský kraj) (glej tudi Bratislava)
- Košiški okraj (Košický kraj) (glej tudi Košice)
- Nitranski okraj (Nitriansky kraj) (glej tudi Nitra)
- Prešovski okraj (Prešovský kraj) (glej tudi Prešov)
- Trenčinski okraj (Trenčiansky kraj) (glej tudi Trenčín)
- Trnavski okraj (Trnavský kraj) (glej tudi Trnava)
- Žilinski okraj (Žilinský kraj) (glej tudi Žilina) Okraji se nadalje delijo na skupno 79 okrožij (ed. okres, mn. okresy).

Žilina
Zemljevid Slovaške

Državni prazniki

- 1. januar - dan vzpostavitve Slovaške republike
- 6. januar - dan svetih treh kraljev
- veliki petek in velikonočni ponedeljek (po gregorijanskem koledarju)
- 1. maj - praznik dela
- 8. maj - dan zmage nad fašizmom
- 5. julij - dan sv. Cirila in Metoda
- 29. avgust - obletnica slovaške narodne vstaje
- 1. september - dan ustave
- 15. september - dan naše trpeče gospe
- 1. november - dan vseh svetih
- 17. november - dan boja za svobodo in demokracijo
- 24. december - božični večer
- 25. december - božič
- 26. december - dan sv. Štefana Poleg tega obhajajo tudi naslednje spominske dneve, ki niso dela prosti:
- 25. marec - dan boja za človekove pravice
- 13. april - dan krivično preganjanih oseb
- 4. maj - dan sestrelitve M. R. Štefánika
- 7. junij - obletnica memoranduma slovaškega naroda
- 5. julij - dan slovaških izseljencev
- 17. julij - dan neodvisnosti
- 4. avgust - dan Slovaške matice
- 9. september - dan žrtev holokavsta in rasnega nasilja
- 19. september - dan prvega zasedanja slovaškega Narodnega sveta
- 6. oktober - dan žrtev prelaza Dukla
- 27. oktober - dan žrtev černohovske tragedije
- 28. oktober - dan ustanovitve Češkoslovaške
- 29. oktober - rojstni dan Ľudovíta Štúra
- 30. oktober - obletnica deklaracije slovaškega naroda
- 31. oktober - dan reformacije
- 30. december - dan deklaracije o Slovaški kot neodvisni cerkveni provinci Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE Kategorija:Koalicija voljnih Kategorija:Slovaška als:Slowakei ja:スロバキア ko:슬로바키아 simple:Slovakia th:ประเทศสโลวาเกีย zh-min-nan:Slovensko

Madžarska

Repúblika Madžárska je celinska država v Srednji Evropi, ki meji na Avstrijo, Slovaško, Ukrajino, Romunijo, Srbijo in Črno goro, Hrvaško in Slovenijo. Krajevno je poznana kot država Madžarov ali Magyarország. 450px

Geografija

Reke

- Duna,
- Tisza,
- Lajta,
- Rábca,
- Rába,
- Zala,
- Dráva,
- Ipoly,
- Zagyva,
- Sajó,
- Hernád,
- Bodrog,
- Szamos,
- Hármas-Körös,
- Maros

Jezera

- Balaton (596 km²),
- Fertő-tó (75 km²),
- Velencei-tó (26 km²) Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Ungarn ja:ハンガリー ko:헝가리 ms:Hungary simple:Hungary th:ประเทศฮังการี zh-min-nan:Magyar-kok

Ukrajina

Ukrajina je največja evropska država. Leži v Vzhodni Evropi in na jugu meji na Črno morje, na vzhodu na Rusijo, na severu na Belorusijo, na zahodu pa na Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Moldavijo.

Upravna delitev

Glavni članek: Pokrajine Ukrajine Ukrajina je upravno razdeljena na 24 pokrajin (ukrajinsko oblast, množina oblasti), eno avtonomno republiko (avtomna respublika) na Krimu, ter dve mestni občini (misto, množina mista) z regionalnim statusom (označeno z
- ):

Kategorija:Države Kategorija:Evropa
- Kategorija:OVSE Kategorija:Koalicija voljnih als:Ukraine ja:ウクライナ ko:우크라이나 ms:Ukraine simple:Ukraine th:ประเทศยูเครน zh-min-nan:Ukrayina

Rusija

Ruska federacija ali krajše Rusija (rusko Россия - Rossija) je največja država sveta, saj pokriva preko 17 milijonov kvadratnih kilometrov v Evropi in Aziji; vsaka od naslednjih največjih petih držav je približno za polovico manjša od nje. Rusi sami ločijo med pojmoma Ruska federacija in Rusija, poleg tega pa dodajajo še tretjega. Rusija meji na Norveško, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko (zadnji dve prek enklave na obali Baltskega morja), Belorusijo, Ukrajino, Gruzijo, Azerbajdžan, Kazahstan, Kitajsko, Mongolijo, in Severno Korejo. Njena obsežna obala se na odprtem morju razteza od Arktičnega oceana do severnega Pacifiškega oceana; prek bolj zaprtih vodnih površin, Črnega morja, Baltskega morja in Kaspijskega jezera, je obrnjena tudi proti več drugim državam. Večina površine, prebivalstva in industrijske proizvodnje nekdanje Sovjetske zveze, takrat ene od dveh svetovnih supersil, je v današnji Rusiji. Posledično od razpada Sovjetske zveze naprej Rusija spet skuša dobiti vplivno vlogo v svetu. Njen vpliv je opazen, a še vedno daleč od tistega iz časov bivše Sovjetske zveze. Voditelj države je predsednik Ruske federacije, ki je hkrati tudi glavni poveljnik Oboroženih sil. Volijo ga vsake štiri leta na podlagi splošne volilne pravice s tajnim glasovanjem.

Upravne delitve

Rusko federacijo sestavlja veliko število različnih političnih podrazdelitev, ki jih je skupaj 89. Znotraj federacije obstaja 21 republik z visoko stopnjo neodvisnosti. Nekaj republik odgovarja ozemljem nekaterih etničnih manjšin. Ostalo ozemlje sestavlja 49 oblasti (oziroma pokrajin) (область) in 6 regij (upravnih območij) (край), kjer je 10 avtonomnih okrožij (округ) in 1 avtonomna pokrajina. Poleg tega obstajata 2 zvezni mesti, Moskva in Sankt-Peterburg. Nekdaj je bila ena od višjih upravnih enot v carski Rusiji gubernija (губерния), njen sestavni del pa okraj (уезд). (Seznam administrativnih enot Ruske federacije)

Zvezna okrožja

Glavni članek: Zvezna okrožja Rusije Rusija je od nedavnega razdeljena na 7 zveznih okrožij (rusko федеральный округ) (štiri v Evropi, tri v Aziji): Zvezna okrožja Rusije #Osrednje zvezno okrožje (Центральный) #Severno-kavkaško zvezno okrožje (Северо-Кавказский), imenovano tudi Južno zvezno okrožje (Южный федеральный округ) #Severozahodno zvezno okrožje (Северо-западный) #Daljnjevzhodno zvezno okrožje (Дальневосточный) #Sibirsko okrožje (Сибирский) #Uralsko zvezno okrožje (Уральский) #Privolžsko zvezno okrožje (Приволжский) Kategorija:Države
- Kategorija:OVSE als:Russland ja:ロシア ko:러시아 ms:Russia roa-rup:Rusii simple:Russia th:สหพันธรัฐรัสเซีย zh-min-nan:Lō·-se-a

ZDA

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA) so zvezna republika na ozemlju Severne Amerike. Na severu mejijo na Kanado, na jugu na Mehiko, na vzhodu na Atlantski ocean in na zahodu na Tihi ocean. Aljaska, ki leži zahodno od Kanade, ima na zahodu morsko mejo z Rusijo. Združene države so članice zveze NATO, gospodarske zveze NAFTA, ter stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov.

Zgodovina

Glavni članek: Zgodovina Združenih držav Amerike Združene države Amerike so bile ustanovljene leta 1776, ko so se predstavniki trinajstih britanskih kolonij z vzhodne obale Severne Amerike zbrali v Philadelphiji in razglasili svojo neodvisnost z Deklaracijo o neodvisnosti. Leta 1789 je bila sprejeta ustava Združenih držav, za prvega predsednika pa je bil izvoljen George Washington. V devetnajstem stoletju so bile ob širitvi države proti zahodu prvotnim trinajstim zveznim državam pridružene še druge, država pa je zavojevala tudi številna prekomorska ozemlja. Ob zmagoslavju v prvi in drugi svetovni vojni pozna zgodovina ZDA tudi dve travmatični izkušnji, ameriško državljansko vojno (1861-1865) in veliko depresijo v 30. letih 20. stoletja. S koncem hladne vojne ostajajo ZDA najmočnejša vojaška in gospodarska sila na svetu.

Politična ureditev

Zvezno oblast sestavljajo tri veje: izvršilna, zakonodajna in sodna. Izvršilni veji načeluje predsednik Združenih držav Amerike, zakonodajno predstavlja kongres, sodno pa vodi Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike. V večinskem političnem sistem prevladujeta dve politični stranki, republikanci in demokrati.

Upravna delitev

Združene države Amerike sestavlja 50 zveznih držav, zvezno ozemlje Columbia, ter 14 odvisnih ozemelj, večinoma otokov v Karibskem morju in Tihem oceanu.

Glej tudi

- širjenje ZDA
- oborožene sile Združenih držav Amerike
- države sveta Kategorija:Države
- Kategorija:NATO Kategorija:OVSE Kategorija:ANZUS Kategorija:Koalicija voljnih ja:アメリカ合衆国 ko:미국 ms:Amerika Syarikat simple:United States th:สหรัฐอเมริกา zh-min-nan:Bí-kok

20. stoletje

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po dvajsetem stoletju so pisana ležeče.
- Kategorija:Stoletja als:20. Jahrhundert ja:20世紀 ko:20세기 simple:20th century th:คริสต์ศตวรรษที่ 20

Pravopis

Pravopís je skupek pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj in narazen, o deljenju besed itd.

Slovenski pravopis

Slovenci smo dobili prvi urejeni nauk o pisavi v Bohoričevi slovnici 1584. Samostojni slovenski pravopisi (SP): # slovenski pravopis je bil delo Frana Levca (1899) # slovenski pravopis Anton Breznik 1920 # slovenski pravopis Anton Breznik in Fran Ramovš 1935 # slovenski pravopis SAZU 1950 # slovenski pravopis SAZU 1962 # slovenski pravopis SAZU 1989 in 2001 V šesti izdaji je leta 1989 izšel prvi del Slovenski pravopis - pravila, leta 2001 pa je izšel celoten pravopis skupaj s slovarskim delom na 1800 straneh.

Pravopis

Glasoslovje

Oblikovoslovje

Besedotvorje

Zvrstnost

Zunanje povezave

- [http://www.zrc-sazu.si/pravopis/ Slovenski pravopis na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU]
- [http://www.amebis.si/izdelki/sp2001/ Slovenski pravopis v elektronski obliki]
- [http://www.mladina.si/tednik/200146/clanek/knjige-01/ Bernard Nežmah: Novi red novega pravopisa]

Glej tudi

- slovenščina
- slovar
- SSKJ
- Wikipedija:Pravopisni priročnik Kategorija:Jezikoslovje
-

Hausstaubmilbenallergie

Die Symptome der Hausstauballergie (eigentlich Hausstaubmilbenallergie) sind häufig Dauerschnupfen und Niesanfälle, Augenjucken, Ohrenjucken, Halsschmerzen, Jucken oder Anschwellen der Nasen- oder Rachenschleimhaut, in einigen Fällen auch asthmatische Reaktionen, wie asthmatischer Husten. Ausgelöst wird diese Reaktion des Immunsystems nicht durch den Staub direkt, sondern durch den Kot von Hausstaubmilben, die in dem Staub leben. Die nur unter dem Mikroskop sichtbaren Tierchen ernähren sich von Hautschuppen, von denen jeder Mensch pro Tag ca. 1,5 g verliert. Milben leben daher bevorzugt in Betten, Decken und Kissen, jedoch auch an allen Stellen, an denen sich Staub gut festsetzen kann, wie Teppiche, Polstermöbel, Gardinen, Plüschtiere. Man hat festgestellt, dass ein Kopfkisseninhalt nach 2 Jahren zu 10% aus toten Milben und deren Ausscheidungen besteht. Giftstoffe gegen Milben gibt es nicht, da diese auch dem Menschen schaden. Hausstauballergiker sollten es daher vermeiden, viel Staub "aufzuwirbeln": besser Staub saugen als Staub kehren, Staubwischen nur mit feuchten Tüchern. Der Betroffene sollte möglichst nicht selbst Staub saugen; es empfiehlt sich, während dieser Hausarbeit gut zu lüften. Eine vorbeugende Maßnahme gegen den Kot der Hausstaubmilben ist das in Apotheken frei verkäufliche Niem-Spray, mit dem Matratzen und Bettzeug regelmäßig jedes halbe Jahr eingesprüht werden können.

Literatur

- Wilfried Diebschlag, Brunhilde Diebschlag: Hausstauballergien. Gesundheitliche und hygienische Aspekte. UTZ Verlag, München 2000, ISBN-Nr.: 3-89675-931-0
- Harald Schicke: Hausstaubmilbenallergie erfolgreich behandeln. MZ Verlag ltd. London, Scheeßel 1997, ISBN-Nr.: 3-8924-0103-9

Weblinks

- [http://www.allergieblog.de Allergieblog.de]
- [http://www.daab.de/milbe.php Deutscher Allergie und Asthmabund e.v.: Tipps]
- [http://www.pneumologe.de/Infos/Allergie/milbemasn.htm Tipps bei Hausstaubmilbenallergie]
- [http://www.dgaki.de/Positionspapiere/Disa-Wohnraumsanierung1.pdf Leitfaden zur Wohnraumsanierung als .pdf] ---- Siehe auch: Allergie, Hausstaub, Staub, Milbenkäse Kategorie:Allergologie

Sepsa spalacze t�uszczu narty szwajcaria narty s�owacja ebay

:: RELATED NEWS ::

Prasasti
Prasasti adalah piagam atau dokumen yang ditulis pada bahan yang keras dan tahan lama. Bahan ini biasanya berupa batu atau lempengan logam, biasanya dari tembaga. Kata ini dipilih karena memiliki arti yang sama dalam Bahasa Sansekerta dan Bahasa Jawa (Kuna), yang merupakan dua bahasa

Daftar Prasasti Nusantara

Daftar seleksi beberapa prasasti Nusantara yang penting atau menarik. Semua tahun adalah tahun Masehi.