:: wikimiki.org ::

Partizan

Partizan

Partizan (francosko partisan - partisan, pristaš, prostovoljni udeleženec, privrženec) je splošni naziv za ljudskega borca, gverilca, borca v uporniških enotah, lahko pa označuje tudi udeležence narodnoosvobodilnega boja sploh: francoski, italijanski, jugoslovanski, slovenski partizani. Partizanske enote so hitro gibljive gverilske enote v sovražnikovem ozadju, različne moči in oborožitve, ki uporabljajo taktiko vojevanja s hitrimi in nenadnimi napadi na dele sovražnikove vojske, transport, infrastrukturo ipd.. V slovenski zgodovini je partizan udeleženec narodnoosvobodilne vojne 1941-1945. Jugoslovanska partizanska vojska se je najprej imenovala Narodnoosvodilni partizanski odredi Jugoslavije ali skrajšano NOPOJ (prva proletarska brigada NOPOJ je bila ustanovljena 22. decembra 1941 v vasi Rudo v Bosni in Hercegovini), od januarja 1942 Narodnoosvobodilna partizanska in prostovoljna vojska Jugoslavije, od novembra 1942 pa Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije (NOVJ). Marca 1945 so se partizanske enote preimenovale v Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), ki je svoje čase veljala za eno največjih evropskih armad. Kategorija:Zgodovina
-

Gverila

Gverila je vsaka podtalna aktivnost proti okupatorju ali političnemu režimu v državi v majhnih skupinah in s terorističnimi sredstvi z namenom prevzeti oblast in nadzor v državi.

Glej tudi

- gverilsko bojevanje Kategorija:Vojaška terminologija

Upor

Upòr ima lahko več pomenov:
- upor sredstva je sila, ki deluje na telo pri gibanju po sredstvu
- električni upor je v fiziki fizikalna količina, določena kot razmerje med električno napetostjo na bremenu in električnim tokom skozi to breme
- upor je v elektrotehniki elektrotehniški element, ki na račun prejetega električnega dela oddaja Joulovo toploto
- upor je tudi dejanje nestrinjanja z nečim Kategorija:Elektrika in magnetizem Kategorija:Elektrotehnika Kategorija:Mehanika ja:レジスタンス

Jugoslavija

Jugoslavija je bilo skupno ime več skupnih držav južnoslovanskih narodov na ozemlju severozahodnega Balkana med leti 1918 in 2003.

Kraljevina Jugoslavija

Glavni članek: Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno.

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Po porazu Avstro-Ogrske in sil osi sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra 1918 razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Prva ustava Kraljevine SHS - Vidovdanska ustava - je bila sprejeta 28. junija 1921. Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je opredelila kot monarhijo treh enakopravnih plemen in kot uradni jezik določila srbo-hrvaško-slovenski jezik.

Kraljevina Jugoslavija

6. januarja 1929 je kralj Aleksander I. Karađorđević razveljavil ustavo, razpustil parlament in prevzel oblast. Vlada, ki jo je vodil general Živković, je bila odgovorna neposredno kralju. Značilnosti šestojanuarske diktature so bile neomejena oblast kralja in razpustitev političnih strank. 3. oktobra 1929 je bila država preimenovana v Kraljevino Jugoslavijo in razdeljena na 9 administrativnih enot, imenovanih banovina:
- dravska (sedež Ljubljana)
- savska (sedež Zagreb)
- primorska (sedež Split)
- vrbaška (sedež Banja Luka)
- drinska (sedež Sarajevo)
- zetska (sedež Cetinje)
- donavska (sedež Novi Sad)
- moravska (sedež Niš)
- vardarska (sedež Skopje) Mesto Beograd je imelo skupaj s primestji Zemunom in Pančevim status samostojne administrativne enote. Septembra 1931 je kralj izdal novo (»oktroirano« ali vsiljeno, ker ni bilo parlamenta, ki bi jo lahko sprejel) ustavo, s katero je Kraljevina Jugoslavija postala ustavna dedna kraljevina z dinastijo Karađorđević na čelu. 9. oktobra 1934 so pripadniki ustaškega gibanja, ki ga je podpirala fašistična Italija, na državniškem obisku v Marseillu izvedli atentat na kralja Aleksandra. Ker prestolonaslednik Peter II. še ni bil polnoleten, ga je nadomeščal stric, Pavel Karađorđević. Decembra 1938 so bile volitve, po katerih je postal predsednik vlade Dragiša Cvetković, podpredsednik pa Vladimir Maček (HSS). 26. avgusta 1939 sta podpisala sporazum, po katerem sta bili savska in primorska banovina združeni v veliko banovino Hrvaško.

Druga svetovna vojna

25. marca 1941 s podpisom pogodbe na Dunaju Jugoslavija pristopi k trojnemu paktu. 27. marca po demonstracijah v Beogradu prevzame oblast skupina oficirjev jugoslovanske vojske in prekliče podpis pakta. 6. aprila Nemčija z letalskim napadom na Beograd začne vojno proti Jugoslaviji, ki 17. aprila kapitulira. Državno ozemlje je razdeljeno med Nemčijo, Italijo, Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo ter marionetni državi Neodvisno državo Hrvaško (razglašena 10. aprila) in Črno goro. Na 2. zasedanju AVNOJ v Jajcu je 29. novembra 1943 povojna država zasnovana kot federacija petih narodov (Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev) in šestih federalnih enot (Srbija, Hrvaška, Slovenija, Makedonija, Črna gora ter Bosna in Hercegovina).

Socialistična Jugoslavija

Glavni članek: Socialistična federativna republika Jugoslavija.

Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ)

Na tretjem zasedanju AVNOJ v Beogradu je 10. avgusta 1945 nova Jugoslavija dobila ime Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ). Ime se je namerno izognilo omembi državne ureditve nove države, kar naj bi skladno s sporazumom Tito-Šubašić, podpisanem na Visu 16. junija 1944, ljudstvo Jugoslavije na referendumu izreklo, v kakšni državni ureditvi želi živeti.

Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ)

Na volitvah v ustavodajno skupščino 11. novembra 1945, kjer meščanske stranke dejansko niso sodelovale, je prepričljivo zmagala Ljudska fronta, katere nosilec je bil Josip Broz Tito. 29. novembra 1945 je ustavodajna skupščina razglasila republiko in spremenila ime države v Federativna ljudska republika Jugoslavija.

Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ)

Z novo ustavo je bila 7. aprila 1963 država preimenovana v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). To ime je obdržala do dokončnega razpada leta 1992.

Zvezna republika Jugoslavija

Glavni članek: Srbija in Črna gora. Zvezna republika Jugoslavija (ZRJ) je bila razglašena 27. aprila 1992 kot samozvana edina naslednica SFRJ. S sprejetjem nove ustave 4. februarja 2003 se je ZRJ preoblikovala v ohlapnejšo konfederacijo dveh državnih enot in privzela novo ime, Državna skupnost Srbije in Črne gore. Kategorija:Države
- ja:ユーゴスラビア

Slovenija

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje. Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, ter Evropske unije.

Zgodovina

: Glej glavni članek Zgodovina Slovenije Slovanski predniki današnjih Slovencev so se najverjetneje naselili na ozemlju Slovenije v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država Slovencev in ena prvih slovanskih državnih tvorb. Leta 745 Karantanija izgubi samostojnost in pade pod bavarsko nadoblast, ti pa pozneje postanejo del Frankovske države. Ta si zavzema za pokristjanjevanje prebivalstva. Okoli leta 1000 so napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini ter tudi prvo slovansko narečje, zapisano v latinici. V 14. stoletju pade večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar pozneje postane Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je razdeljeno na pokrajine: Kranjsko, Goriško in Štajersko. V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo. Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južni slovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta botrovali 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija. Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Politika

: Glej glavni članek Slovenska politika. Slovenski vodja države je predsednik, ki ga izvolijo vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Tako predsednika vlade kot ministre izvoli državni zbor Republike Slovenije. Nepopolni dvodomni parlament sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Vendar je potrebno poudariti, da državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh kompetenc ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Demografija

: Glej glavni članek Demografija Slovenije Demografija Slovenije Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so:
- Slovenci (89%)
- Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Makedonci, Albanci (10%)
- narodni manjšini: Madžari in Italijani (0.5%)
- drugi: Romi, Avstrijci Pričakovana življenjska doba leta 2000 je bila 71,80 let za moške in 79,5 za ženske. Povprečna naseljenost je 95 prebivalcev na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju. Uradni jezik je slovenščina. Madžarska in italijanska narodni manjšini uživata status uradnega jezika na področju, kjer je mešano prebivalstvo (ob meji z Madžarsko in Italijo).

Upravna razdelitev

Italijo.]] Italijo Slovenija je upravno razdeljena na 193 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Geografija Slovenije

: Glej glavni članek Geografija Slovenije Geografija Slovenije

Geografske koordinate skrajnih točk

Geografske koordinate skrajnih točk Slovenije so:
- na severu 46° 52' 37,52" SGŠ, 16° 14' 18,14" VGD, naselje Budinci v občini Šalovci,
- na jugu 45° 25' 18,34" SGŠ, 15° 10' 56,06" VGD, naselje Damelj v občini Črnomelj,
- na vzhodu 46° 28' 33,76" SGŠ, 16° 36' 07,69" VGD, naselje Benica v občini Lendava/Lendva,
- na zahodu 46° 17' 54,05" SGŠ, 13° 23' 47,81" VGD, v naselju Breginj v občini Kobarid. Zračna razdalja po zemljepisni širini znaša 1°28' oziroma 163 km. Zračna razdalja po zemljepisni dolžini znaša 3°13' oziroma 248 km. Vir: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Geodetska uprava Republike Slovenije Dolžina meje:
- s Hrvaško - 546 km
- z Avstrijo - 324 km
- z Italijo - 235 km
- z Madžarsko - 102 km Dolžina morske obale je 47 km.

Naravne znamenitosti

morske obale
- Geometrično središče Slovenije (Geoss)
- Triglavski narodni park
- Kraške jame
- Robanov kot
- Topla
- Cigonca
- Notranjski snežnik
- Rakov škocjan
- Krakovski gozd
- Donačka gora
- Kozlerjeva gošča
- Divje jezero
- Cerkniško jezero

Prazniki in dela prosti dnevi

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS/I, št. 26-1091/1991) določa naslednje praznike in dela proste dneve: Prazniki
- 1. in 2. januar - novo leto
- 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
- 27. april - dan upora proti okupatorju
- 1. in 2. maj - praznik dela
- 25. junij - dan državnosti
- 17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (ni dela prost dan)
- 15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)
- 1. november - dan spomina na mrtve
- 23. november - dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
- 26. december - dan samostojnosti in enotnosti Dela prosti dnevi
- nedelja po prvem pomladanskem ščipu - velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
- nedelja sedem tednov po veliki noči - binkoštna nedelja, binkošti
- 15. avgust - Marijino vnebovzetje
- 31. oktober - dan reformacije
- 25. december - božič

Glej tudi

- Slovenska književnost
- Slovenska vojska
- Slovenska osamosvojitvena vojna Kategorija:Države
- Kategorija:Evropska unija Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Slowenien ja:スロベニア ko:슬로베니아 ms:Slovenia th:ประเทศสโลวีเนีย zh-min-nan:Slovenia

Transport

Transport (lat. trans-, prek- + portare, nesti) označuje prenos ljudi in dobrin z enega kraja na drug kraj. Transport lahko delimo na promet ljudi in promet dobrin.

Razvrstitev po uporabljenih prometnih sredstvih

- kopenski transport
- cestni transport
- železniški transport
- ladijski transport
- letalski transport
- cevovodni transport Za transport se uporabljajo tudi amfibijska, ali podzemna vozila. Tudi dostava materiala z raketo v orbito, ali na drugo celino je vrsta transporta, ki pa ni učinkovita zaradi uničenja prevoznega sredstva med dostavo. Kategorija:Promet
- ja:交通 ko:교통 simple:Transport th:การขนส่ง

1941

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1890. 1900. 1910. 1920. 1930. - 1940. - 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. Leta: 1936 1937 1938 1939 1940 - 1941 - 1942 1943 1944 1945 1946 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ----

Dogodki:

Rojstva

- 14. januar - Milan Kučan, slovenski politik, državnik
- 26. januar - Scott Glenn, ameriški filmski igralec
- 7. februar - James Roger Prior Angel, ameriški astronom
- - Abdalah Jusuf Azam, jordanski terorist († 24. november 1989)

Smrti

- 11. januar - Emanuel Lasker, nemški šahist, matematik, filozof, šahovski svetovni prvak 1894-1921 (
- 1868)
- 28. februar - Alfonz XIII., španski kralj (
- 1886)
- 13. april - Annie Jump Cannon, ameriška astronomka (
- 1863)
- 4. junij - kajzer Viljem II., pruski kralj in nemški cesar (
- 1859)
- 26. julij - Henri Léon Lebesgue, francoski matematik (
- 1875)
- 7. avgust - Rabindranath Tagore, indijski pesnik, nobelovec 1913 (
- 1861)
- 18. november - Walther Hermann Nernst, nemški fizik, kemik (
- 1864)
- 11. december - Charles-Emile Picard, francoski matematik (
- 1856)
- 29. december - Tullio Levi-Civita, italijanski matematik (
- 1873) 0-1941 ja:1941年 ko:1941년 ms:1941 simple:1941 th:พ.ศ. 2484

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (Bosna i Hercegovina - BiH) je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika SFRJ. Na zahodu in severu meji na Hrvaško, na vzhodu na Srbijo in Črno goro, na jugu pa ima pri kraju Neum dostop do Jadranskega morja.

Upravna delitev

Bosno in Hercegovino sestavljata dve entiteti, Federacija Bosna in Hercegovina in Republika Srbska. Okrožje Brčkega ni del nobene od entitet. Federacija BiH se nadalje deli na 10 kantonov:
- Unsko-Sanski kanton
- Posavinski kanton
- Tuzlanski kanton
- Zeniško-Dobojski kantonj
- Bosansko Podrinjski kanton
- Osrednjebosanski kanton
- Hercegovsko-Neretvanski kanton
- Zahodno Hercegovski kanton
- Sarajevski kanton
- Zahodnobosanski kanton

Obramba

: glej glavni članek Oborožene sile Bosne in Hercegovine Kategorija:Države
- Kategorija:OVSE ja:ボスニア・ヘルツェゴビナ ko:보스니아 헤르체고비나 ms:Bosnia dan Herzegovina th:ประเทศบอสเนียและเฮอร์เซโกวีนา zh-min-nan:Bosna kap Hercegovina

1942

Stoletja: 19. stoletje - 20. stoletje - 21. stoletje Desetletja: 1890. 1900. 1910. 1920. 1930. - 1940. - 1950. 1960. 1970. 1980. 1990. Leta: 1937 1938 1939 1940 1941 - 1942 - 1943 1944 1945 1946 1947 Meseci: januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december ---- Dogodki:
- 1. januar - ZDA, Združeno kraljestvo, ZSSR, Kitajska, Avstralija, Belgija, Kanada, Kostarika, Kuba, Češkoslovaška, Dominikanska republika, Salvador, Grčija, Gvatemala, Haiti, Honduras, Indija, Luksemburg, Nizozemska, Nova Zelandija, Nikaragva, Norveška, Panama, Poljska, Južna Afrika in Jugoslavija v Washingtonu podpišejo deklaracijo o OZN
- 9. januar - podpisana deklaracija o vojnih zločincih
- 15. januar - začetek konference držav Latinske Amerike (razen Argentine in Čila
- 16. januar - začetek japonske ofenzive na Burmi
- 19. januar - Rdeča armada zavzame Možajsk
- 20. januar - wannseejska konferenca o dokončni rešitvi judovskega vprašanja
- 21. januar - Erwin Rommel prične ofenzivo v Libiji
- 25. januar - Tajska napove vojno ZDA in Združenemu kraljestvu
- 26. januar - Japonska vojska se izkrca na Salomonovih otokih
- 29. januar - Združeno kraljestvo, ZSSR in Perzija podpišejo pogodbo o zavezništvu
- 1. februar - Vidkun Quisling je imenovan za norveškega ministrskega predsednika
- 8. februar - Albert Speer je imenovan za ministra za oborožitev in vojno proizvodnjo rajha
- 15. februar - Singapur kapitulira
- 16. februar - Palembang na Sumatri kapitulira
- 18. februar - japonska vojska se izkrca na Baliju
- 20. februar - japonska vojska se izkrca na Timorju
- 23. februar - fašistična Italija ustanovi koncentracijsko taborišče Gonars
- 27. februar:
- - japonska vojna mornarica zmaga pri Javi
- - britansko-golistični napad na nemško radarsko postajo na Brunevalu
- 1. marec - Japonska vojska začne z zasedbo Jave
- 3. marec - britanske oborožene sile začnejo napadi Diego-Suarez
- 7. marec:
- - začetek bitke za Singapur
- - Rangun kapitulira
- 8. marec - Japonska zasede Javo
- 9. marec - Bataan kapitulira
- 10. marec - anglo ameriško vojno letalstvo uspešno napade japonske ladje v Salamauiju
- 12. marec - britanska vojska se umakne z Andamanskih otokov
- 15. marec - Singapur kapitulira
- 21. marec - Hitler ukaže mobilizacijo delovne sile na zasednih področjih
- 24. marec - uvedba vojaške obveznosti v slovenski Štajerski
- 28. marec:
- - Združeno kraljestvo komandoški napad na Saint-Nazaire
- - RAF bombandira Lübeck
- 5. april - neuspešen japonski napad na Colombo
- 7. april - Sumatra je pod popolno japonsko zasedbo
- 18. april:
- - Laval se vrne v Vichy ter postane ministrski predsednik, zunanji minister in notranji minister
- - USAF prvič bombandira Tokio
- 27. april - ZDA odpokličejo veleposlanika iz Vichya
- 1. maj - japonska zasedba Mandalaija; presekana je burmanska pot
- 4. maj - začetek pomorske bitke v Koralnem morju
- 5. maj - britanske oborožene sile se izkrcajo na Madagaskarju
- 8. maj - ameriška postojanka Corregidor kapitulira
- 9. maj - začetek sovjetske ofenzive na Harkov
- 11. maj - ameriške sile na Mindanau kapitulirajo
- 12. maj - začetek množičnega poboja Judov
- 16. maj - Wehrmacht zavzame Kerč na Krimu
- 17. maj - nemška protiofenziva pri Harkovu
- 26. maj:
- - Združeno kraljestvo in ZSSR podpišeta sporazum o medsebojni pomoči
- - začetek uspešne nemško-italijanske ofenzive v Libiji
- 27. maj - dva operativca SOE izvedeta atentat na Reinharda Heydricha v Pragi
- 28. maj - Mehika napove vojno silam trojnega pakta
- 30. maj - RAF množično bombandira Köln
- 3. junij - začetek ameriške letalsko-pomorske operacije pri Midwayu
- 4. junij - za posledicami atentata umre Reinhard Heydrich
- 5. junij - ZDA napovejo vojno Romuniji in Bolgariji
- 7. junij - zmaga ZDA pri Midwayu
- 10. junij - pokol v Lidicah
- 11. junij - ZDA razširijo Lend-Lease Act še na ZSSR
- 15. junij - japonska vojska se izkrca na Aleutih
- 24. junij - Charles de Gaulle podpiše sporazum (francoska karta) med Svobodno Francijo in notranjim odporniškim gibanjem
- 28. junij - nemška ofenziva na ruski fronti
- 1. julij - nemško-italijanske enote prodrejo do El Alameina
- 2. julij:
- - Sevastopol kapitulira
- - začetek bitka pri El Alameinu
- 4. julij - ameriško vojno letalstvo prvič bombandira Tretji rajh
- 7. julij - uvedba vojaške obveznosti na Gorenjskem in Mežiški dolini
- 20. julij - Rdeča armada odbije nemški napad pri Voronežu na Donu
- 22. julij - Wehrmacht prodre do reke Don pri mestu Cimlanskija
- 27. julij - Wehrmacht zavzame Rostov
- 7. avgust - USMC zavzame japonsko letališče na otoku Guadalcanal
- 8. avgust:
- - USMC zavzame Tulagi
- - bitka za pacifiški otok Savo
- 9. avgust - padec Krasnodara in Majkopa
- 17. avgust - anglo-ameriško-sovjetska konferenca v Moskvi
- 19. avgust - anglo-kanadski napad na Dieppe
- 22. avgust - Brazilija napove vojno Tretjemu rajhu
- 23. avgust - začetek bitke za pacifiško otočje Stewart
- 30. avgust - uvedba vojaške obveznosti v Luksemburgu
- 31. avgust - nemško-italijanski poraz pri El Alameinu
- 1. september - Wehrmacht prodre do reke Volge
- 4. september - Vichyjska Francija uvede službo obveznega dela
- 5. september - Novorosijsk kapitulira
- 6. september - začetek bitke za Stalingrad
- 23. september - britanska vojska zavzame Tananarive
- 9. oktober - Rdeča armada odstrani naziv in funkcije političnih komisarjev
- 10. oktober - ZDA in Združeno kraljestvo se odpovesta privilegiju eksteritorialnosti na Kitajskem
- 23. oktober - začetek britanske ofenzive pri El Alameinu
- 26. oktober - bitka za otočje Santa Cruz
- 1. november - ustanovitev prvih divizij v NOV in PO Jugoslavije
- 7. november:
- - začetek operacije Torch
- - Vichy pretrga diplomatske odnose z ZDA
- 9. november:
- - sestanek Hitler-Laval
- - začetek nemško-italijanskega izkrcanja v Tuniziji
- - ustanovljen prvi partizanski korpus v NOV in PO Jugoslavije
- 10. november - ameriške in vichyjske enote sklenejo premirje v Severni Afriki
- 11. november:
- - Tretji rajh in Italija zasedeta preostalo Francijo
- - ustanovitev Organizacije odporniške armade
- 12. november - začetek uspešne ameriške ofenzive blizu otokov Savo in Guadalcanal
- 13. november - sporazum Darlan-Clark
- 15. november - ameriška zmaga pri Guadalcanalu
- 18. november - Henri Pétain izroči Lavalu vsa pooblastila
- 19. november - začetek obkoljevanja nemških enot pri Stalingradu
- 20. november:
- - objavljen Welfare State načrt
- - ZSSR sproži ofenzivo na srednjem Kavkazu
- 23. november - Francoska Zahodna Afrika se pridruži Svobodni Franciji
- 26. november - ustanovljen AVNOJ
- 27. november - francoska flota se sama potopi pri Toulonu
- 28. november - otok Réunion se priključi Svobodni Franciji
- 1. december - začetek sovjetske ofenzive med Donom in Volgo
- 2. december - prične obratovati prvi jedrski reaktor v Chicagu
- 4. december - ustanovljena Alžirska država
- 5. december - avstalsko-ameriške enote zasedejo Gono in severno obalo Papue
- 14. december - Francija in Italija podpišeta sporazum o vzpostavitvi francoske suverenosti nad Madagaskarjem
- 16. december - Rdeča armada prodira med Donom in Doncem
- 27. december - general Andrej Vlasov ustanovi Smolenški komite
- 28. december - Francoska Somalija se priključi Svobodni Franciji Rojstva
- 8. januar - Stephen Hawking, angleški fizik, astrofizik, matematik, kozmolog
- 19. maj - Gary Kildall, ameriški računalnikar († 1994)
- 25. junij - Willis Reed mlajši, ameriški košarkar
- 2. avgust - Isabel Allende, čilska pisateljica
- 12. september - Andrej Čadež, slovenski fizik, astrofizik
- 21. oktober - Robert Sutton Harrington, ameriški astronom († 1993) Smrti
- 9. januar - Heber Doust Curtis, ameriški astronom (
- 1872)
- 26. januar - Felix Hausdorff, nemški matematik (
- 1868) Nobelove nagrade
- Glej tudi 0-1942 ja:1942年 ko:1942년 ms:1942 simple:1942 th:พ.ศ. 2485

JLA

Jugoslovanska ljudska armada ali JLA (Jugoslavenska/Jugoslovenska Narodna Armija, JNA) je naziv za oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije pred njenim razpadom.

Zgodovina

Začetek JLA je bila reorganizacija NOVJ v Jugoslovansko armado 1. marca 1945. Napetosti med Slovenijo in JLA so se v osemdesetih letih stopnjevale in dosegle vrh leta 1988 s procesom proti četverici, kjer je vojaško sodišče sodilo trem slovenskim civilistom in zastavniku zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti o razformiranju ljubljanskega armadnega območja in njegovo priključitev zagrebškemu. JLA je prvič oboroženo nastopila proti slovenski Teritorialni obrambi oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v Ljubljani, maja 1991 pa z incidentom v Pekrah, kjer so se šolali slovenski vojaški obvezniki v TO. Takoj po osamosvojitvi Slovenije 25. junija 1991 je jugoslovanski Zvezni izvršni svet sprejel takoimenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo JLA proti slovenskim mejam in letališču Brnik. V desetdnevni vojni je slovenska vojska vojaško premagala JLA in pod političnim mentorstvom Evropske skupnosti je bil sklenjen Brionski sporazum. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili v noči od 25. do 26. oktobra 1991 z ladjo iz koprskega pristanišča.

Glej tudi

- Nastanek federativne Jugoslavije
- Slovenska osamosvojitvena vojna

Zunanje povezave

- [http://www.vojska.net/military/yugoslavia/ Jugoslovanska ljudska armada] Jugoslavija Kategorija:Jugoslavija
-

Kategorija:Partizani

Ta kategorija zajema partizane. Kategorija:Vojaške osebnosti Kategorija:Veterani druge svetovne vojne

Nintendo Game Boy Color

The Game Boy Color (also referred to as GBC) is Nintendo's successor to the Game Boy and was released on October 21, 1998 in Japan and in November 1998 in the United States. It features a color screen, and is only slightly larger than the Game Boy Pocket. The processor is twice as fast as a Game Boy's, and has twice as much memory. It also had an infrared communications port for wireless linking which did not appear in later versions of the Game Boy, such as the Game Boy Advance. The Game Boy Color was a response to pressure from game developers for a new system, as they felt that the Game Boy, even in its latest incarnation, the Game Boy Pocket, was insufficient. The resultant product was backward compatible, a first for a handheld console system, and leveraged the large library of games and great installed base of the predecessor system. This became a major feature of the Game Boy line, since it allowed each new launch to begin with a significantly larger library than any of its competitors. The console was capable of showing up to 56 different colors simultaneously on screen from its palette of 32,768, and could add basic four-color shading to games that had been developed for the original Game Boy. It could also give the sprites and backgrounds separate colors, for a total of more than four colors. However, this resulted in graphic artifacts in certain games where a sprite that was supposed to meld into the background was now colored separate, giving it away.

Screenshots

Image:GBC Zelda Links Awakening DX.png|Link's Awakening DX
Nintendo (1998) Image:GBC R-Type DX.png|R-Type DX
Bits Studio/Irem (1999) Image:GBC Donkey Kong Country.png|Donkey Kong Country
Rare/Nintendo (2000) Image:GBC Metal Gear Solid.png|Metal Gear Solid
Konami (2000)

Partizan

Gverila

Glej tudi

Upor

Jugoslavija

Kraljevina Jugoslavija

Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev

Kraljevina Jugoslavija

Druga svetovna vojna

Socialistična Jugoslavija

Demokratična federativna Jugoslavija (DFJ)

Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ)

Socialistična federativna republika Jugoslavija (SFRJ)

Zvezna republika Jugoslavija

Slovenija

Zgodovina

Politika

Demografija

Upravna razdelitev

Geografija Slovenije

Geografske koordinate skrajnih točk

Naravne znamenitosti

Prazniki in dela prosti dnevi

Glej tudi

Transport

Razvrstitev po uporabljenih prometnih sredstvih

1941

Dogodki:

Rojstva

Smrti

Bosna in Hercegovina

Upravna delitev

Obramba

1942

JLA

Zgodovina

Glej tudi

Zunanje povezave

Kategorija:Partizani

Nintendo Game Boy Color

Screenshots

See also