:: wikimiki.org ::

Rastlina

Rastlina

Rastlíne (znanstveno latinsko ime Plantae) so eno izmed kraljestev živih bitij (pribl. 300.000 vrst), ki vključuje vsakdanje organizme, kot so drevesa, rože, trave in praproti. Aristotel je razdelil vsa živa bitja na živali in rastline, ki se na splošno ne premikajo ali imajo čutne organe. V von Linnéjevem sistemu so postale rastline kraljestvo Vegetabilij (kasneje Plantae). Od takrat naprej je bilo jasno, da so Plantae, kakor so bile določene na začetku, vsebovale različne nesorodne skupine, glive ter različne skupine alg, ki so bile prestavljene v nova kraljestva. Vseeno jih pogosto smatrajo kot rastline v različnih sobesedilih. Rastline sodijo med:
- evkarionte
- avtotrofne organizme - hrano si pridelujejo same, opravljajo fotosintezo; izjeme so nekatere rastline, ki so izgubile klorofil in so paraziti na drugih rastlinah Morfološko jih delimo na:
- steljčnice - so brez tkiv in rastlinskih organov (stebla, listov, korenin...). Zgrajene so iz steljke ali talus.
- rastline na vmesni stopnji razvoja - npr. mahovi, ki imajo razvito stebelce in liste, ne pa korenin (namesto njih imajo rizoide)
- brstnice - imajo rastlinske organe in tkiva, npr. praprotnice, semenke Hirearhična razvrstitev rastlin: deblo - poddeblo - razred - red - družina - rod - vrsta.

Sistematika rastlin

# deblo: evglenofite # deblo: zelene alge # deblo: rumenkaste alge # deblo: rdeče alge # deblo: mahovi # deblo: praprotnice # deblo: semenke

Glej tudi

- rastlinsko kraljestvo
- poenostavljeni rastlinski sistem Kategorija:Biologija
- ms:Tumbuhan zh-min-nan:Si̍t-bu̍t ko:식물 ja:植物 simple:Plant

Ime

Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje. Imena lahko označujejo razred ali kategorijo stvari ali ene stvari, samostojno ali znotraj dane miselne zveze (koncepta). Ime za določenega posameznega človeka ali večih osebnosti je lastno ime. Lastno ime človeka je osebno ime ali antroponim. Druge samostalnike včasih ohlapno imenujemo imena, starejše ime, sedaj opuščeno zanje je splošno ime. Znanstvena veda, ki se ukvarja z imeni je imenoslovje, oziroma onomastika. Lastna imena kraja ali drugih zemljepisnih delov zemeljskega površja so toponimi, krajevna imena, oziroma zemljepisna imena. Z njimi se ukvarja toponomastika. Kategorija:Imena ja:名前 simple:Name

Aristotel

Aristótel (grško Αριστοτέλης: Aristotelēs), grški filozof,
- 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia). Aristotel je bil sin Nikomaha, zdravnika makedonskega kralja Amintasa. Bil je vodilna oseba Likije. S 17. letom je prišel v Atene in postal Platonov učenec. S 40. leti je postal vzgojitelj kraljevskih sinov. Njegov učenec Aleksander Veliki Makedonski je osvojil Perzijo in mu podaril 800 talentov (približno milijon mark), mu poslal neznane rastline, živali, kamne. Že več kot 50 let star se je s svojimi zbirkami vrnil v Atene in ustanovil samostojno filozofsko šolo v Liceju, gimnaziji blizu mesta. Dopoldne je imel ezoterična predavanja pred izbranimi učenci, zvečer pa je izobraževal širši krog poslušalcev z javnimi ali ezoteričnimi predavanji. Atenci so ga osumili, da pripada makedonski stranki, in so ga obsodili brezbožništva. Zbežal je v Halkido na otoku Evboja, kjer je umrl. Opozoril je, da je senca na Luni med Luninim mrkom okrogla, kar dokazuje, da je Zemlja okrogla. Po Platonu je bil največji mislec starega veka. V Knjigi o živih bitjih je zapisal: »Luna je v najožjem sorodstvu z Zemljo, Sonce pa Zemljo oplaja in njena nosnost se konča vsako leto s porodom. Tako torej najdemo v tej ureditvi občudovanja vredno harmonijo sveta in zanesljivo, harmonično povezanost gibanja in velikosti zvezdnih poti, kot je ni mogoče najti nikjer drugod.« Dela: Organon ali Logika, Retorika, Poetika, (Nikomahova) Etika, Politika, Zgodovina živih bitij, Fizika, Metafizika, Psihologija in Meteorologija.

Zunanje povezave

Kategorija:Rojeni leta 384 pr. n. št. Kategorija:Umrli leta 322 pr. n. št. Aristotel ja:アリストテレス ko:아리스토텔레스 ms:Aristotle simple:Aristotle th:อริสโตเติล

Živali

Živáli (znanstveno latinsko ime Animalia) so eno izmed kraljestev živih bitij. Glejte besedilo članka.

Sistematika živali

# deblo - praživali ## razred - bičkarji ## razred - korenonožci ## razred - trosovci ## razred - migetalkarji # deblo - spužve # deblo - nečlenarji ## poddeblo - ožigalkarji ## poddeblo - ploski črvi ### razred - vrtinčarji ### razred - sesači ### razred - trakulje ## poddeblo - valjasti črvi ### razred - kotačniki ### razred - gliste ### razred - žive niti ## poddeblo - nitkarji ## poddeblo - mehkužci # deblo - mnogočlenarji ## poddeblo - kolobarniki ### razred - mnogoščetinci ### razred - maloščetinci ### razred - pijavke ## poddeblo - členonožci ### razred - pipalkarji ### razred - raki ### razred - stonoge ### razred - žuželke # deblo - maločlenarji ## razred - iglokožci # deblo - strunarji ## poddeblo - brezglavci ## poddeblo - plaščarji ## poddeblo - vretenčarji ### razred - obloustke ### razred - ribe ### razred - dvoživke ### razred - plazilci ### razred - ptice ### razred - sesalci
- ja:動物 ko:동물 ms:Haiwan simple:Animal th:สัตว์ zh-min-nan:Tōng-bu̍t

Carl von Linné

Carl von Linné (latinizirano Carl Linnaeus), švedski botanik,
- 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala. Linné je opravil pionirsko delo pri znanstvenem poimenovanju rastlin z latinskimi imeni. Je eden začetnikov sodobne ekologije. Linné, Carl von Linné, Carl von Linné, Carl von ja:カール・フォン・リンネ ko:칼 폰 린네 zh-min-nan:Carolus Linnaeus

Alge

Alge (znanstveno latinsko ime algae) so steljčnice, saj se pri njih ne razvijejo organi kot so korenine, stebli, list; steljka je organizem alg. Steljke alg so se razvile na različne načine; govorimo o štirih organizacijskih stopnjah steljk:
- bičkasta stopnja - celica ima enega ali več bičkov, taka celica je lahko samostojna lahko pa se več takih celic poveže
- kroglasta stopnja - celica nima več bička oz. bičkov; celica je lahko samostojna, lahko se povežejo
- nitasta stopnja - taka steljka je vedno večcelična, posamezne celice v steljki nimajo bičkov; povezujejo se tako, da nastaja nitasta steljka; taka steljka je lahko ravna, razrasla, lahko pa se več nitk poveže in nastanejo pleteži
- cevasta stopnja - steljka alge je iz ene velike celice, v kateri je več jeder (primer morski dežniček) Alge živijo največkrat v morju, kjer so najpomembnejši proizvajalci, saj največ organskih snovi in kisika, ki nastane na Zemlji, nastane na račun alg. Uspevajo pa tudi v sladkih, stoječih vodah ter na kopnem v vlažnih pogojih.

Razmnoževanje

- nespolno - osnova le tega je mitoza :V ugodnih pogojih zelo hitro nastaneta dve hčerinski celici; pri nitasti algi se nitasta steljka podaljšujem, medtem ko se nekatere razmnožujejo z sporami ali trosi (spore lahko nastajajo v določenih celicah alg, ki niso posebej izoblikovane, lahko pa se v steljki že izoblikujejo v trosovniku; pri nekaterih algah so spore običkane, pri drugih vrstah nimajo bičkov).
- spolno
- izogamija
- anizogamija
- oogamija :Tip spolnega razmnoževanja je značilen za vrsto alg.
- metageneza :Značilna za npr. morsko solato (večcelična, steljka je pritrjena, oblikovana kot pletež, uspeva v obrečnem pasu). Generacija sporofit tvori po redukcijski delitvi (R!) spore, katere so haploidne ter imajo štiri bičke in iz ene take spore se razvije druga generacija gametofit, katerih celice so haploidnega značaja (v primeru morske solate pa ni mogoče morfološko ločiti obeh generacij). Gametofit tvore moške in ženske gamete, ki so običkane. Te gamete nastanejo po mitozi, so haploidne in pri tem gre za izogamijo; ko se dve gameti združita nastane 2n zigota iz katere se nato zopet razvije sporofit.

Sistem alg

Znotraj skupine alg se je razvilo več samostojnih debel, katerih predstavniki so se razvili po samostojni razvojni poti:
- evglenofite
- zelene alge
- rumenkaste alge
- rdeče alge Določanje v sistem je mogoče na osnovi biokemijskih znakov, kot so vrsta klorofila, zgradba celične stene,...
- ja:藻類

Evkarionti

Evkarionti so organizmi, ki jih gradijo evkariontske (evkariotske) celice oziroma evcite. Na Zemlji obstajata dve veliki skupini organizmov: prokarionti in evkarionti. Razlika med tema dvema vrstama življenja je zelo velika, čeprav oboji temeljijo na istih molekularno bioloških osnovah, natančneje: v obeh primerih je osnovna enota življenja celica, ki jo sestavlja ista skupina organskih makromolekul (proteini, sladkorji, lipidi in nukleinske kisline), ki je udeležena v istih osnovnih biokemičnih procesih. Najbolj očitna razlika med prokarionti in evkarionti je na nivoju celične organizacije in strukture, evkariontska celica je tako precej večja in bolj kompleksna od prokariontske. Poleg tega so lahko evkariontski organizmi večcelični, medtem ko so prokarionti samo v enocelični obliki. Evkarionti so praktično vse rastline in živali, medtem ko so prokarionti bakterije in arheje.

Zgradba evkariontske celice

Obstajata dve vrsti evkariontske celice, živalska in rastlinska, ki se nekoliko razlikujeta v celični zgradbi. Tipična evkariontska celica je ovalne oblike in velika 100 μm. Osnovna struktura, ki določa njeno velikost in obliko ter jo ločuje od okolice je celična membrana. Rastlinska celica ima okrog membrane dodaten zaščitni sloj, t.i. celično steno iz celuloze. V notranjosti celice ali citosolu se nahajajo številni celični organeli. To so specializirane strukture obdane z lastno membrano, ki opravljajo pomembne celične funkcije. Večina organelov je skupna tako rastlinski, kot živalski celici, rastlinske celice pa imajo dva dodatna organela, ki jih živalske nimajo, namreč kloroplaste in vakuole. Poleg organelov se v citoplazmi prosto nahajajo številni encimi in proteini, ki so udeleženi v celične procese, kot je sinteza in razgradnja proteinov. Kategorija:Organizmi ja:真核生物 th:ยูแคริโอต

Fotosinteza

Fótosintéza je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere bakterije izrabljajo energijo svetlobe za pridelavo hrane. Skoraj vsa živa bitja na Zemlji so za svoje prehranjevanje odvisna od energije, ki jo rastline, alge ali bakterije proizvedejo s fotosintezo, zato je ta nujno potrebna za življenje na Zemlji. Pri fotosintezi se sprošča tudi kisik, in znaten del kisika v Zemljinem ozračju je nastal pri fotosintezi. Organizme, ki uporabljajo fotosintezo za pridelavo energije, imenujemo fototrofne.

Fotosinteza v rastlinah

Rastline so avtotrofi, kar pomeni, da so sposobne sintetizirati hrano neposredno iz anorganskih sestavin in niso odvisne od uživanja drugih organizmov. Značilno zanje je, da porabljajo ogljikov dioksid v plinastem stanju ter vodo za sintezo sladkorjev, pri čemer se sprošča plinasti kisik. Potrebna energija za te procese izhaja iz fotosinteze. Tako je denimo splošna enačba za sintezo glukoze: :12H₂O + 6CO₂ + svetloba → C₆H₁₂O₆ (glukoza) + 6O₂ + 6H₂O Glukoza se uporablja bodisi neposredno kot gorivo, bodisi na razne načine za sintezo drugih organskih spojin, kot denimo celuloze, ki jo rastline uporabljajo kot gradivo. Izgorevanje glukoze poteka v procesu, imenovanem dihanje, ki ga najdemo tako pri rastlinah kot pri živalih. V splošnem je shematska enačba dihanja ravno obrnjena prej zapisani: glukoza in voda reagirata s kisikom, pri čemer se sprošča ogljikov dioksid, voda in kemijska energija. Tak opis je zelo shematski. V resnici oba procesa potekata v zapletenem sosledju korakov, in se v podrobnostih zelo razlikujeta. Rastline zajemajo svetlobo s pigmentom, imenovanim klorofil. Zaradi klorofila so rastline zelene barve. Klorofil se nahaja v organelah (celičnih predelkih), imenovanih kloroplasti. Čeprav vsi deli rastline vsebujejo kloroplaste, pa poteka fotosinteza pretežno v listih. Celice v notranjosti tkiva lista, imenovanega mezofil, vsebujejo okoli pol milijona kloroplastov na vsak kvadratni milimeter lista. Površina lista je enakomerno prekrita z za vodo neprepustno povoščeno povrhnjico, ki list varuje pred preveliko absorpcijo svetlobe in izgubo vode. Prosojna, brezbarvna plast epidermija dopušča prehod svetlobe v mezofil, kjer poteka fotosinteza.

Fotosinteza v algah in bakterijah

Alge so različne, od mikroskopskih enoceličnih organizmov do velikih večceličnih, kot so haloge. Čeprav nimajo tako kompleksne zgradbe kot kopenske rastline, poteka fotosinteza na enak način. Svetlobo absorbira klorofil. Ob klorofilu vsebujejo alge v kloroplastih še razne pomožne pigmente, ki jih različno obarvajo. Vse alge ob fotosintezi sproščajo kisik. Številne med njimi so avtotrofne, ne pa vse – nekatere so heterotrofne in so odvisne od snovi, ki jih izdelujejo drugi organizmi. Fotosintetske bakterije nimajo kloroplastov. Namesto tega se fotosinteza odvija neposredno v citosolu. Modrozelene cepljivke vsebujejo klorofil in sproščajo kisik na enak način kot kloroplasti, zato domnevajo, da so se kloroplasti razvili iz njih. Druge fotosintetske bakterije vsebujejo številne druge pigmente, imenovane bakterioklorofili, in ne sproščajo kisika.

Fotosinteza na molekulski ravni

Fotosinteza je najučinkovitejša pri svetlobi z določeno valovno dolžino. V rastlinah obstajata dva fotosistema, ki sta najbolj dejavna pri 700 in 680 nm. Ob teh so manjši vrhovi v akcijskem spektru fotosinteze še pri nekaterih drugih valovnih dolžinah. Prvi korak v fotosintezi je, da svetloba ionizira molekulo klorofila, pri čemer se sprostita dva elektrona. Ta elektrona prenese elektronska transportna veriga, podobna tisti pri dihanju. Njuna energija se porabi za fotofosforilacijo, pri čemer nastaja adenozintrifosfat (ATP), glavna »valuta« v celicah. V fotosistemu I se elektroni potem rekombinirajo z ionom klorofila. V fotosistemu II, pa elektrona poganjata reakcijo: :NADP⁺ + H⁺ + 2e⁻ → NADPH Molekula NADPH je poglavitni reducent v celicah in vir visokoenergijskih elektronov, ki se porabljajo v drugih kemijskih reakcijah. Pri tej reakciji ostane na klorofilu primanjkljaj elektronov, ki jih mora nadomestiti z drugim reducentom. V rastlinah in algah je to voda; pri reakciji nastaja kisik: :2 H₂O → O₂ + 4 H⁺ + 4 e⁻ Opomniti velja, da kisik nastaja le iz vode, ne pa iz ogljikovega dioksida, ki ga rastline porabljajo. Ta mehanizem je prvi predlagal C. B. van Neil, ki je v 30. letih 20. stoletja preučeval fotosintetske bakterije. Te z izjemo cianobakterij uporabljajo kot reducente sulfide ali vodik, zato se pri tem ne sprošča kisik. Spet druge bakterije, denimo halofiti (vrsta arhej, vsebujejo tako imenovane škrlatne membrane, kjer ustvarjajo ATP v reakciji, ki ne vsebuje klorofila, ampak bakteriorodopsin. Škrlatne membrane so bile med prvimi modeli, na katerih so demonstrirali kemiosmotsko teorijo – ko so membrane osvetlili, je pH okoliške raztopine padel, saj so membrane navzven črpale hidronijeve ione. ATP in NADPH, ki nastajata v fotosintezi, poganjata vrsto drugih biokemijskih procesov. V rastlinah je najpomembnejši Calvinov cikel, v katerem ogljikov dioksid pretvarjajo v ribulozo (to pa nadalje v druge sladkorje, kot je PGAL, ki se potem pretvori v glukozo, včasih pa tudi v beljakovine). To so od svetlobe neodvisne reakcije ali temotne reakcije, saj potekajo tudi brez svetlobe. V posebnih primerih, ko je zaradi kakršnegakoli razloga v kloroplastih prebitek kisika glede na ogljikov dioksid, pa steče fotorespiracija. To je obratna reakcija, pri kateri se sladkor porablja, ne pa tvori.

Odkritje fotosinteze

Kategorija:Biokemija Kategorija:Biologija ja:光合成 ko:광합성 ms:Fotosintesis simple:Photosynthesis th:การสังเคราะห์ด้วยแสง

Morfologija

Morfologija je panoga biologije, ki proučuje obliko in zgradbo organizmov. Delimo jo na:
- anatomijo (proučuje organizme)
- histologijo (proučuje tkiva)
- citologijo (proučuje celice) Kategorija:Biologija
- nb:Morfologi (biologi)

Semenke

Semenke (latinsko Spermatophyta) so sedmo in danes najštevilčnejše deblo rastlin - štejejo kar 260.000 vrst. Uspevajo tudi na sušnejših območjih, saj za razliko od manj razvitih rastlin za njihovo razmnoževanje voda več ni nujno potrebna - celice ne plavajo. Rastejo tako v morju, sladkih vodah (račja zel) in na kopnem. Pri metagenezi semenk prevladuje sporofit, gametofit obsega le nekaj celic.

Sistematika semenk

# poddeblo - golosemenke (gymnospermae, npr. iglavci, semenske zasnove so na površju plodnih lusk) # poddeblo - kritosemenke (angiospermae, npr. trave, semenske zasnove so zavarovane v plodnici pestiča)
- ja:種子植物 ko:종자식물

WSB (AM)

WSB AM ("NewsTalk 750") is a clear channel AM radio station in the city of Atlanta, Georgia with a frequency of 750 kHz. It is commonly thought of as Atlanta's "news/talk, weather, traffic, and Dawgs/Hawks (depending on the time of year) station." It is owned by, and is the flagship station of Cox Radio. WSB was the first radio station in the South, and the callsign means "Welcome South, Brother." The station was founded by the Atlanta Journal. It began broadcast on March 15, 1922. In 1927, WSB became a NBC radio affiliate. WSB was the origin of the trademark three-tone NBC chimes. In 1939 the newspaper and radio station were sold to James Middleton Cox, the founder of what would become Cox Enterprises. WSB personalities "The Talkmaster" Neal Boortz and Clark Howard (consumer advice and travel) are syndicated nationally. Other on-air personalities include Capt. Herb Emory (traffic), Scott Slade (morning news), Kirk Mellish (weather), Walter Reeves (gardening), and Mike Kavanagh (financial). Syndicated shows by Sean Hannity, Kim Komando (computing), Michael Savage, and Bill Handel (law) are carried on WSB. Before syndication, Sean Hannity did his talk show locally on second banana talk station WGST in Atlanta and developed a local following before being hired by ABC Radio. Oddly enough, WGST did not pick up his syndicated show, and instead it went to WSB. Sean's show on WSB now beats WGST's show by a 5:1 ratio. Similarly, now-syndicated host Phil Hendrie was a morning host on WSB before eventually moving and getting syndicated by Premiere Radio, and because syndiation was controlled by Clear Channel, his show was picked up by Clear Channel's WGST. A third now-syndicated host, Mike Malloy, began his radio career at WSB in the early '90s; the station has not picked up the local rights to Malloy's syndicated program, now distributed by the Air America Radio network, despite its being produced in nearby Decatur, Georgia (the program is curently aired on WWAA instead).

External links

- [http://wsbradio.com Official site]
- [http://www.wsbhistory.com History of WSB Radio] Category:Cox Radio Category:Class A radio stations in North America

Darmowe gry online hmb sylwester Venezia alberghi cellulitis

:: RELATED NEWS ::

Cordelier
The Cordeliers, also known as the Club of the Cordeliers and formally as the Society of the Friends of the Rights of Man and of the Citizen comprised a populist society during the French Revolution. It was formed by the members of the district of the Cordeliers, when the National Constituent Assembly suppressed the 60 districts of Paris to replace them with 48 sections (rock climbing in which routes are climbed from the bottom up, without using artificial aids to progress (just the climbers' hands and feet), and where temporary protection is placed by the lead climber as they ascend. It is a form of free climbing. In the United Kingdom, "traditional" means that all protection is placed b