Home About us Products Services Contact us Bookmark
:: wikimiki.org ::
Slovenska Osamosvojitvena Vojna

Slovenska osamosvojitvena vojna

Slovenska osamosvojitvena vojna, znana tudi kot desetdnevna vojna, je vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 izvojevala svojo neodvisnost od SFRJ.

Predhodni incidenti

Jugoslovanska ljudska armada je prvič oboroženo nastopila proti slovenski Teritorialni obrambi oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v Ljubljani. Navzlic pritiskom JLA je Teritorialna obramba v maju 1991 začela z usposabljanjem nabornikov v dveh učnih centrih: na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru.
23. maja je JLA, na podlagi zaigranega incidenta v Pekrah, poskušala priti do vojaških obveznikov.

Potek osamosvojitvene vojne

Opis poteka se naslanja na zapise brigadirja Janeza J. Švajncerja, dostopne na strežniku Urada vlade RS za informiranje ter Zveze veteranov vojne za Slovenijo.

Sreda, 26. junij

Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti Hrvaški. Isti večer se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji. Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču Brnik. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim, ki bi bilo marioneta za uresničevanje srbskih ciljev. Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v Vrhpolju. Neoboroženi prebivalci pohoda tankov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA. Taktika nastopa JLA proti slovenskim mejnim prehodom je bila opredeljena s posebnim ukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda, nato je sledila grožnja z orožjem in nazadnje streljanje v bližino prehoda in v centre odpora. Po izkušnjah na Kosovem in na Hrvaškem je JLA tudi v Sloveniji aktivirala oborožene sile, vendar napačno predvidevala, da bodo tudi Slovenci pokorjeni brez težav. Zato so bile enote JLA brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje, upoštevana pa niso bila bistvena taktična načela, da tanki ne nastopajo brez podpore pehote. Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v Zagrebu. V Sloveniji je imela JLA približno 22.300 vojakov, slovenska Teritorialna obramba 16.000 pripadnikov, med vojno pa se je število povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli 10.000 aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imela popolno premoč v orožju in močne oklepne enote s podporo vojnega letalstva. Slovenska vojska in policija sta imeli samo pehotno oborožitev, nekaj protiletalskih topov 20 mm in minometov 82 mm, vendar niti enega tanka, letala ali topniških enot. Boju z oklepniki so bili namenjeni ročni raketometi Armbrust, obrambi pred nizko letečimi letali pa prenosne rakete Strela-2M.

Četrtek, 27. junij

Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2:40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon. Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belo krajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih. V stopnjevanju napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti Ljubljani, vendar jo je ob 15:45 ustavila zapora na cesti pri Medvedjeku. Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brniku prodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel na improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov. Ena oklepna kolona je prodirala po avtocesti in ljubljanski obvoznici ter čez Trzin in Mengeš, druga po stari cesti, pri čemer je po pomoti zavila v gozdove na Toškem čelu in pri obračanju na ozki cesti izgubila dva tanka. Prvi tanki so prišli na letališče Brnik okoli 5. ure zjutraj. Zavzeli so okolico letališča, enota Terotorialne obrambe pa jih je napadla okoli 18. ure. Po napadu so tanki zavzeli položaj za krožno obrambo. V Trzinu so za kolono JLA z Vrhnike ostali trije oklepni transporterji in vozilo za zveze. Proti večeru so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcali pripadniki diverzantskega odreda, ki so prišli na pomoč oklepnikom. V približno 20 minut trajajočem spopadu s policijsko specialno enoto in Teritorialno obrambo so padli štirje vojaki JLA in pripadnik Teritorialne obrambe. Drugi vojaki JLA so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA pa so se umaknili proti Depali vasi in bili naslednji dan ujeti. Deset tankov je iz Maribora približno ob 9. uri odpeljalo proti Šentilju, pet tankov ter 10 oklepnikov pa proti Dravogradu. Kolono, ki je prodirala proti Šentilju, je ustavila branjena barikada v Pesnici. Okoli poldneva so jo začeli obstreljevati in jo zažgali. Pripadniki Teritorialne obrambe so tanke napadli okoli 17.30. Na mostu čez Dravo je bila zavrnjena tankovska kolona polkovnika Popova, ki je poskušala prodreti s hrvaške smeri. Ustavljena je bila oklepna kolona, ki je prišla v Slovenijo pri Razkrižju. Zvečer je bil pri vasi Rigonce ustavljen poizkus vdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma 82 mm izveden napad na letališče Cerklje, nato pa je večina letal letališče zapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA je prišlo v Kosezah pred Ilirsko Bistrico, padli so trije vojaki JLA. Zvečer je bil sestreljen vodilni od treh helikopterjev Mi-8 med poskusom raketiranja in desantiranja na 510. učni center TO na Igu in drugi s slovenskim pilotom med preletom Ljubljane (kasneje se je izkazalo, da naj bi prevažal hrano).

Petek, 28. junij

Ponoči so slovenske oborožene sile krepile blokade in novo mobilizirane enote Teritorialne obrambe usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom. Vse koordinacijske podskupine so dobile ukaz: »Na vseh točkah, kjer so oborožene sile RS v taktični prednosti, izvršite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Nasprotnika pozivajte k predaji, določite čim krajši rok in izvedite akcijo z vsem razpoložljivim orožjem. Pri akcijah poskrbite za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva.« Tanki, ki so prenočili pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada v Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavila branjena barikada v Štrihovcu. Pripadniki Teritorialne obrambe in policije so tanke napadli. Po 11. uri so prišla tankom na pomoč letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala ter obstreljevala barikado. Ob 13.30 so spet napadla štiri letala, pri tem so bili štirje vozniki tovornjakov ubiti. Tankovska kolona je nato barikado obšla, vendar se je kmalu ustavila. Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na Medvedjeku. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov. V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA. V Gibini je bil ustavljen prodor oklepne kolone s Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopadu je bil zavzet mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote Teritorialne obrambe so napadle vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik, oddajnike Krim, Kum in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. Oklepna kolona polkovnika Popova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, je zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domači prostovoljci so ji zažgali tovorne avtomobile. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev Teritorialni obrambi bistveno izboljšala, zavzeli so skladišče v Leskovcu, neuspešen pa je bil napad na vojašnico v Ribnici. V Črničah v Vipavski dolini je Teritorialna obramba odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dva vojaka sta padla. Po napadu bojne skupine majorja Lisjaka je bil zavzet mejni prehod Rožna dolina, dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. Zavzet je bil prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničen prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. Ponoči se je tankom ob letališču približal pripadnik Teritorialne obrambe Peter Petrič, streljal na poveljniški tank, ranil poveljnika in pri tem izgubil življenje. JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, saj so bile obkoljene enote v vedno težjem položaju.

Sobota, 29. junij

V noči s petka na soboto so se predstavniki Slovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimi ministri Evropske skupnosti in predsednikom ZIS. Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovražnosti, ki pa je bil tako nejasen, da do njegove uresničitve ni prišlo. Dopoldne so se vdali vojaki in zvezni policisti, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA na letališču Brnik. V skladišču goriva JLA v Mokronogu je podoficir streljal na poveljnika, ki se je hotel vdati, in grozil, da bo razstrelil rezervoar z gorivom. Uspešen je bil napad na bojno oklepno vozilo JLA pri Moretinih in spopad policistov z vojaki JLA pri Škofijah. V Štrihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki je prodirala proti Šentilju. Tanki razpadle kolone so pozneje sestavljali tankovsko četo Teritorialne obrambe. Od Predsedstva RS in Vlade RS je JLA s pisnim ultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnji rok je bil 30. junija ob 9. uri. Zvečer se je sestala slovenska skupščina, se opredelila za mirno rešitev krize, vendar slovenska neodvisnost ni smela biti ogrožena.

Nedelja, 30. junij

Ob 9. uri je bil zračni alarm, z letališč na Hrvaškem so proti Sloveniji poletela letala JLA, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. V varaždinskem, zagrebškem in reškem korpusu je JLA oblikovala nove sile za napad na Slovenijo. Enote Teritorialne obrambe so napadle ploščad pred Karavanškim predorom, ponoči pa je bil sprejet dogovor o izročitvi predora. Zavzeli so center zvez nad Senožečami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri Novi Gorici organizirana tankovska četa Teritorialne obrambe z devetimi tanki.

Ponedeljek, 1. julij

Okoli pol treh zjutraj je prišlo do požara in eksplozije, ki je uničila skladišče orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skladišču je bilo orožje slovenske Teritorialne obrambe. Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepni koloni na Medvedjeku je bil ponoči dovoljen odhod do nove barikade v Krakovskem gozdu. Zvečer je sledil nov ultimat JLA Sloveniji. Zavzeto je bilo skladišče MES Zaloška Gorica.

Torek, 2. julij

Drugi julij je pomenil prelomnico v vojni za Slovenijo. Ob 5. uri zjutraj so enote Teritorialne obrambe napadle oklepno kolono v Krakovskem gozdu in ji zadale močan udarec. Oklepnomehanizirani bataljon JLA iz Jastrebarskega je skušal prodreti v Slovenijo in rešiti obkoljeno kolono v Krakovskem gozdu, vendar je bil zaradi velikih izgub ustavljen in zavrnjen pri Prilipah. V brezizhodni situaciji so vojaki JLA oklepnike v Krakovskem gozdu zapustili in bili naslednji dan zajeti. Ob 13:30 se je z ognjem iz tankovskih topov Teritorialne obrambe začel napad na stražnico JLA v Šentilju. Na položaje vzhodno od mejnega prehoda je bilo izstreljenih 65 granat in na stražnico 25 granat. Vojaki JLA so jo zapustili. Ob 16:15 so na mejnem prehodu Gornja Radgona enote Teritorialne obrambe napadle oklepnike JLA, streljanje iz tankov pa je uničilo del mesta. Oklepnikom sta pomagali dve letali. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Ložnici, ekonomija Rajhenav in nekdanja skladišča Teritorialne obrambe na Prulah v Ljubljani. Letala JLA so napadla oddajnike na Nanosu, Kumu in v Domžalah, barikadi pri Čatežu in v Krakovskem gozdu. Po ostrem spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica Kuzma. V Mariboru so iz vojašnice Franca Rozmana-Staneta s havbicami streljali proti Pohorju. Pripadniki oboroženih sil TO pred Dravogradom so, po napadu letal JLA, od 15:30 do 21:30, doživeli nov spopad z oklepno kolono. Iz vojašnice na Vrhniki so tanki odpeljali proti Ljubljani in proti Logatcu, vendar so jih na Cesarskem vrhu in v Sinji Gorici ustavili. Napadena je bila oklepna kolona v vasi Orehek, zavzeta sta bila mejna prehoda Fernetiči in Gorjansko. Predsedstvo RS je ob 21. uri sprejelo sklep o enostranski ustavitvi ognja, pri čemer je ugotovilo, da je bila vojaška ofenziva iz Beograda že zlomljena. V večernih poročilih je na TV nastopil načelnik Generalštaba Blagoje Adžić z grožnjo: »Zagotovili bomo nadzor in stvari privedli do konca!«

Sreda, 3. julij

Iz vojašnic v Beogradu je proti Sloveniji krenila gardna oklepnomehanizirana divizija, vendar je zaradi okvar iz ure v uro večji del vozil ostajal ob cesti in pohod proti Sloveniji je propadel. Zjutraj so pripadniki Teritorialne obrambe in policije obkolili vojake JLA, ki so se umaknili iz stražnice Šentilj. Brez boja sta se predala dva oficirja, trije podoficirji in 45 vojakov. Pri Vidmu ob Ščavnici je bil spopad z oklepno kolono, ki je prodirala proti Gornji Radgoni. Pri Radencih je bila dokončno ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla s Hrvaške, da bi pomagala obkoljeni enoti na mejnem prehodu Gornja Radgona. Uspešen je bil napad na oklepno kolono na Kogu. Tudi JLA je sprejela dogovor o ustavitvi ognja. Helikopterji JLA z oznako Rdečega križa so dovažali okrepitve. Zaradi dogovora o premirju Slovenija ni ukrepala.

Četrtek, 4. julij

TO je zasedla vse mejne prehode. Enote JLA se vračajo v vojašnice in na Hrvaško. TO je dovolila umik tankovski koloni z Brnika in oklepni koloni pred Dravogradom. V Mariboru je ob napadu JLA na policijsko vozilo ubit policist Robert Hvalc. Oklepni koloni JLA je dovoljen umik iz Gornje Radgone.

Nedelja, 7. julij

Na Brionih se je delegacija Evropske unije sestala s slovensko, hrvaško in zvezno delegacijo. Po petnajsturnih pogajanjih so sprejeli Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran je za dobo treh mesecev zamrznila svoje osamosvojitvene aktivnosti, kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju.

Povzetek

Predsedstvo SFRJ je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili skozi koprsko pristanišče v noči s 25. na 26. oktober. Vojna je, po do sedaj znanih podatkih, zahtevala skupno 76 žrtev: 19 na slovenski strani, 45 na strani JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice, JLA pa je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in 6 helikopterjev.

Literatura


- Vojna za Slovenijo, Cankarjeva založba, Ljubljana 1991
- Janez Janša, Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992
- Pavle Čelik, Izza barikad, Delo, Ljubljana 1992
- Janez J. Švajncer, Obranili domovino: teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991, Viharnik, Ljubljana 1993
- Silva Križman in sod., Dan prej, Primorske Novice, Koper 1994
- Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Smer: Sever-Koper-Ljubljana, Ljubljana 1996

Zunanje povezave


- http://www.uvi.si/10let/pot/vojna/
- http://www.zvvs.si/Strani/Vojna1991.htm

Glej tudi


- organizacija Teritorialne obrambe Republike Slovenije 1991
- Jugoslovanska ljudska armada v Sloveniji 1991
- kronologija osamosvojitve Slovenije
- Kategorija:Vojne ja:十日間戦争

Vojna

"Vôjna je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti), gibanja, države in združenja držav, kontinuirano in organizirano na vseh straneh borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije." : Anton Bebler...

Ostale definicije vojne


- "... tekmovanje ob uporabi sile."
- : M.T. Cicero

- "... stanje tekmovanja med državama ob uporabi sile."
- : Hugo Grotius

- "... množično pobijanje."
- : Lewis Richardson

- "... nasilni dotik dveh posebnih, toda podobnih teles."
- : Quincy Wright

- "Sodobna vojna je pravno stanje, ki enako omogoča dvem ali več skupinam voditi spopade ob uporabi sile."
- : Quincy Wright, 1942

- "Sodobna vojna je pravno stanje in oblika spopada, v katerem se izraža visoka stopnja pravne enakosti, sovraštva in nasilja v odnosih med organiziranimi človeškimi skupnostmi."
- : Quincy Wright, 1965

- "... seštevek prisilnih ukrepov, s katerimi vsaka vojskujoča se stran skuša drugo podrediti svoji volji."
- : Louis Renault

- "... oborožen spopad med državama za doseganje politične premoči ter s pomočjo sredstev, ki jih dovoljuje mednarodno pravo."
- : Smilja Avramov

- "... spopad kultur oblikovanih kot neodvisna plemena ali narodi."
- : Bronislav Malinovski

- "... kompleksni in intenzivni družbeni spopad, ki ga povzročajo razredna, gospodarska in politična protislovja, in s katerim ob množični uporabi oboroženega boja, skušajo razredi, države, narodi, uresničiti svoje gospodarske in politične smotre. Temeljna vsebina vojne je oboroženi spopad."
- : Vojna enciklopedija, 1975

- "... oborožen in krvav boj med organiziranimi človeškimi skupnostmi, ki ima lastnosti medotičnosti, organiziranosti, omejenosti v prostoru in času ter surovosti."
- : Gaston Bouthoul

- "... večji oborožen spopad, ki izpolnjuje naslednje pogoje: :
- v njo je vpletena več kot ena država :
- prostorsko obsega več kot eno prestolnico ali eno pokrajino (več subjektov) :
- traja več kot 1 leto :
- povzročitev več kot 1000 mrtvih :
- ima pomembne notranje politične posledice (sprememba režima) ali zunajpolitične posledice (aneksija, odcepitev, neodvisnost,…)." : Gaston Bouthoul

- "... mednarodni (meddržavni) oborožen spopad, ki se ga udeleži najmanj ena neodvisna država – članica mednarodne skupnosti, in ki povzroči najmanj tisoč mrtvih."
- : David Singer

- "... oborožen spopad, ki hkrati zadovoljuje naslednja merila: :
- vsaj na eni strani se vojskujejo regularne oborožene sile države ali vlade :
- na obeh straneh je prisoten oborožen boj :
- oboroženi spopad regularnih in/ali partizanskih enot potekajo načrtovano : Istvan Kende

Delitev vojn

po uporabljenih sredstvih


- Konvencionalna vojna
- Totalna vojna
- Jedrska vojna

po vzroku


- Pravična vojna
- Obrambna vojna
- Verska vojna
- Napadalna vojna
- Osamosvojitvena vojna
- Državljanska vojna
- Vojna proti terorizmu

glede na obseg


- Lokalna vojna
- Meddržavna vojna
- Regionalna vojna
- Svetovna vojna

po značilnostih


- Konvencionalna vojna
- Bliskovita vojna
- Sedeča vojna
- Hladna vojna

Glej tudi


- vojaška operacija
- obramboslovje
- polemologija
- vojna zgodovina
- seznam vojn
- Slovenska osamosvojitvena vojna Kategorija:Vojaška terminologija
- ja:戦争 ms:Peperangan simple:War

Republika Slovenija

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje. Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, ter Evropske unije.

Zgodovina

: Glej glavni članek Zgodovina Slovenije Slovanski predniki današnjih Slovencev so se najverjetneje naselili na ozemlju Slovenije v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država Slovencev in ena prvih slovanskih državnih tvorb. Leta 745 Karantanija izgubi samostojnost in pade pod bavarsko nadoblast, ti pa pozneje postanejo del Frankovske države. Ta si zavzema za pokristjanjevanje prebivalstva. Okoli leta 1000 so napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini ter tudi prvo slovansko narečje, zapisano v latinici. V 14. stoletju pade večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar pozneje postane Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je razdeljeno na pokrajine: Kranjsko, Goriško in Štajersko. V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo. Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južni slovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta botrovali 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija. Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Politika

: Glej glavni članek Slovenska politika. Slovenski vodja države je predsednik, ki ga izvolijo vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Tako predsednika vlade kot ministre izvoli državni zbor Republike Slovenije. Nepopolni dvodomni parlament sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Vendar je potrebno poudariti, da državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh kompetenc ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Demografija

: Glej glavni članek Demografija Slovenije Demografija Slovenije Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so:
- Slovenci (89%)
- Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Makedonci, Albanci (10%)
- narodni manjšini: Madžari in Italijani (0.5%)
- drugi: Romi, Avstrijci Pričakovana življenjska doba leta 2000 je bila 71,80 let za moške in 79,5 za ženske. Povprečna naseljenost je 95 prebivalcev na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju. Uradni jezik je slovenščina. Madžarska in italijanska narodni manjšini uživata status uradnega jezika na področju, kjer je mešano prebivalstvo (ob meji z Madžarsko in Italijo).

Upravna razdelitev

Italijo.]] Italijo Slovenija je upravno razdeljena na 193 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Geografija Slovenije

: Glej glavni članek Geografija Slovenije Geografija Slovenije

Geografske koordinate skrajnih točk

Geografske koordinate skrajnih točk Slovenije so:
- na severu 46° 52' 37,52" SGŠ, 16° 14' 18,14" VGD, naselje Budinci v občini Šalovci,
- na jugu 45° 25' 18,34" SGŠ, 15° 10' 56,06" VGD, naselje Damelj v občini Črnomelj,
- na vzhodu 46° 28' 33,76" SGŠ, 16° 36' 07,69" VGD, naselje Benica v občini Lendava/Lendva,
- na zahodu 46° 17' 54,05" SGŠ, 13° 23' 47,81" VGD, v naselju Breginj v občini Kobarid. Zračna razdalja po zemljepisni širini znaša 1°28' oziroma 163 km. Zračna razdalja po zemljepisni dolžini znaša 3°13' oziroma 248 km. Vir: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Geodetska uprava Republike Slovenije Dolžina meje:
- s Hrvaško - 546 km
- z Avstrijo - 324 km
- z Italijo - 235 km
- z Madžarsko - 102 km Dolžina morske obale je 47 km.

Naravne znamenitosti

morske obale
- Geometrično središče Slovenije (Geoss)
- Triglavski narodni park
- Kraške jame
- Robanov kot
- Topla
- Cigonca
- Notranjski snežnik
- Rakov škocjan
- Krakovski gozd
- Donačka gora
- Kozlerjeva gošča
- Divje jezero
- Cerkniško jezero

Prazniki in dela prosti dnevi

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS/I, št. 26-1091/1991) določa naslednje praznike in dela proste dneve: Prazniki
- 1. in 2. januar - novo leto
- 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
- 27. april - dan upora proti okupatorju
- 1. in 2. maj - praznik dela
- 25. junij - dan državnosti
- 17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (ni dela prost dan)
- 15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)
- 1. november - dan spomina na mrtve
- 23. november - dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
- 26. december - dan samostojnosti in enotnosti Dela prosti dnevi
- nedelja po prvem pomladanskem ščipu - velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
- nedelja sedem tednov po veliki noči - binkoštna nedelja, binkošti
- 15. avgust - Marijino vnebovzetje
- 31. oktober - dan reformacije
- 25. december - božič

Glej tudi


- Slovenska književnost
- Slovenska vojska
- Slovenska osamosvojitvena vojna Kategorija:Države
- Kategorija:Evropska unija Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Slowenien ja:スロベニア ko:슬로베니아 ms:Slovenia th:ประเทศสโลวีเนีย zh-min-nan:Slovenia

27. junij

27. junij je 178. dan leta (179. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 187 dni.

Dogodki


- 1709 - Peter Veliki v bitki pri Poltavi premaga enote švedskega kralja Karla XII.
- 1759 - James Woolfe začne oblegati Québec
- 1893 - zlom newyorške borze
- 1898 - Joshua Slocum prvi sam obpluje svet
- 1905 - upor na ladji Potemkin
- 1940 - francoska vlada se preseli v Vichy
- 1941:
  - - Madžarska napade ZSSR
  - - ustanovitev glavnega štaba NOPO Jugoslavije
- 1943 - v Bazo 21 prispe zavezniška vojaška misija pod vodstvom kanadskega majorja Williama Jonesa
- 1944 - partizani v rudniku svinca in cinka Rabelj (danes v Italiji) razstrelijo črpalke in za več dni zaustavijo delo
- 1950 - ZDA sklenejo poslati svoje čete v korejsko vojno
- 1950 - KPJ namesto centralističnega planiranja uvede samoupravljanje
- 1953 - Joseph Laniel postane francoski premier
- 1954 - v Obninsku pri Moskvi začne obratovati prva jedrska elektrarna
- 1957 - orkan Audrey zahteva 500 žrtev v Louisiani in Teksasu
- 1967 - v Enfieldu (London) začne delovati prvi bankomat
- 1969 - začetek spopadov med policisti in homoseksualci v New Yorku
- 1977 - Džibuti postane neodvisna država
- 1984 - Pierre Elliott Trudeau prejme Einsteinovo nagrado za mir
- 1985 - Route 66 preneha biti uradna cesta
- 1986 - Mednarodno sodišče razsodi, da je ameriška pomoč gibanju Contras v Nikaragvi v nasprotju z mednarodnim pravom
- 1991 - začetek slovenske desetdnevne vojne
- 1991 - ameriška mornarica bombardira sedež iraške obveščevalne službe zaradi priprav na atentat na predsednika Georga Busha st. med obiskom v Kuvajtu
- 2001 - Mednarodno sodišče razsodi, da so ZDA v primeru LaGrand kršile dunajsko konvencijo

Rojstva


- 1682 - Karel II., švedski kralj († 1718)
- 1801 - George Biddell Airy, angleški astronom, matematik († 1892)
- 1806 - Augustus De Morgan, škotski matematik, logik, filozof († 1871)
- 1838 - Paul von Mauser, nemški industrialec, razvijalec orožja († 1914)
- 1850 - Patrick Lafcadio Hearn, irsko - grški pisatelj († 1904)
- 1862 - Janez (Johann) Puch, slovensko - avstrijski inženir, industrialec († 1914)
- 1869 - Hans Spemann, nemški embriolog, nobelovec 1935 († 1941)
- 1869 - Emma Goldman, rusko - ameriška anarhistka, feministka judovskega rodu († 1940)
- 1872 - Heber Doust Curtis, ameriški astronom († 1942)
- 1875 - Gojmir Gregor Krek, slovenski skladatelj († 1942)
- 1880 - Helen Adams Keller, ameriška pisateljica, aktivistka († 1968)
- 1882 - Eduard Spranger, nemški filozof, psiholog, pedagog († 1963)
- 1930 - Henry Ross Perot, ameriški poslovnež, politik
- 1932 - Anna Moffo, ameriška sopranistka italijanskega rodu
- 1941 - Krzysztof Kieślowski, poljski filmski režiser († 1996)
- 1955 - Isabelle Yasmine Adjani, francoska filmska igralka alžirsko - turško - nemškega rodu
- 1977 - Raúl González Blanco, španski nogometaš

Smrti


- 1194 - Sancho VI., navarski kralj (
- ????)
- 1458 - Alfonz V., arogonsko neapeljski kralj (
- 1396)
- 1574 - Giorgio Vasari, italijanski slikar, arhitekt, pisatelj, umetnostni zgodovinar (
- 1511)
- 1794 - Wenzel Anton von Kaunitz-Rietberg, avstrijski državnik (
- 1711)
- 1831 - Marie-Sophie Germain, francoska matematičarka (
- 1776)
- 1844 - Joseph Smith mlajši, ameriški mormonski pridigar (
- 1805)
- 1917 - Dragutin Dimitrijević - Apis, srbski častnik (
- 1876)
- 1957 - Malcolm Lowry, angleški pisatelj (
- 1909)
- 1960 - Ivan Matetić-Ronjgov, hrvaški skladatelj (
- 1880)
- 2001 - Jack Uhler Lemmon III., ameriški filmski igralec (
- 1925)
- 2001 - Tove Marika Jansson, finska pisateljica (
- 1914)

Prazniki in obredi


- ZDA - dan testiranja okuženosti s HIV
- Slovenija - dan slovenske policije ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 26. junij - 28. junij - 27. maj - 27. julij - seznam vseh dni 627 ja:6月27日 ko:6월 27일 ms:27 Jun simple:June 27 th:27 มิถุนายน

7. julij

7. julij je 188. dan leta (189. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 177 dni.

Dogodki


- 1153 - delovati prične samostan v Stični
- 1438 - Karel VII. s pragmatično sankcijo uveljavi reforme baselskega koncila
- 1456 - Ivana Orleanska oproščena herezije (vendar že pred tem sežgana)
- 1534 - v današnjem Novem Brunswicku pride do prvega znanega trgovanja med Evropejci in domačini
- 1798 - ZDA razveljavijo zavezništvo s Francijo
- 1799 - enote Randžita Singha zasedejo položaje okoli Lahoreja
- 1807 - z mirom v Tilsitu med Francijo, Prusijo in Rusijo se konča četrta koalicija
- 1816 - René-Théophile-Hyacinthe Laennec izumi stetoskop
- 1898 - William McKinley podpiše resolucijo, s katero si ZDA priključijo Havaje
- 1915 - konec prve soške ofenzive (začetek 23. junija 1915)
- 1917 - princ Georgij Jevgenjevič Lvov imenuje začasno rusko vlado
- 1937 - japonske enote vdrejo na Kitajsko
- 1941 - ameriške enote se izkrcajo na Islandiji
- 1942 - nemška uprava uvede vojaško obveznost na Gorenjskem in Mežiški dolini
- 1945 - v tržaško pristanišče pripluje prva ladja s pomočjo UNRA
- 1946 - Frances Cavier Cabrini postane prva svetnica iz ZDA
- 1958 - Dwight David Eisenhower podpiše zakon o aljaški državnosti, ki pomeni prvi korak na poti k zvezni državi
- 1969 - francoščina postane enakovredna angleščini v kanadskem parlamentu
- 1976 - prve ženske sprejete na vojaško akademijo West Point
- 1978 - Salomonovi otoki postanejo neodvisna država
- 1981 - Izraelsko vojno letalstvo izvede operacijo Opero
- 1985 - takrat 17-letni Boris Becker postane najmlajši zmagovalec v Wimbledonu
- 1991 - na Brionih se sestanejo predstavniki Slovenije, SFRJ in EU ter sprejmejo Brionsko deklaracijo
- 1994 - Severni Jemen zasede Aden, s čimer se konča združevanje Jemna
- 2005 - Al Kaida v Evropi izvede več terorističnih napadov v Londonu

Rojstva


- 1752 - Joseph-Marie Jacquard, francoski izumitelj († 1834)
- 1860 - Gustav Mahler, avstrijski skladatelj († 1911)
- 1875 - Avguštin Stegenšek, slovenski umetnostni zgodovinar († 1920)
- 1884 - Lion Feuchtwanger, nemško - judovski pisatelj, dramatik († 1958)
- 1887 - Marc Chagall, rusko francoski slikar († 1985)
- 1893 - Miroslav Krleža, hrvaški pisatelj, pesnik, dramatik († 1981)
- 1899 - George Cukor, ameriški filmski režiser († 1983)
- 1901 - Vittorio De Sica, italijanski filmski režiser († 1974)
- 1906 - William Feller, hrvaško-ameriški matematik († 1970)
- 1907 - Ida Kravanja - Ita Rina, slovenska filmska igralka († 1979)
- 1907 - Robert Anson Heinlein, ameriški pisatelj († 1988)
- 1911 - Gian-Carlo Menotti, italijansko-ameriški skladatelj
- 1922 - Pierre Cardin, francoski modni oblikovalec
- 1927 - Carl Hilding »Doc« Severinsen, ameriški skladatelj, jazzovski glasbenik
- 1934 - Vinko Globokar, slovenski skladatelj, pozavnist
- 1940 - Richard Starkey - Ringo Starr, angleški bobnar, glasbenik

Smrti


- 1304 - Nicholas Boccasini - Benedikt XI., papež italijanskega rodu (
- 1240)
- 1307 - Edvard I., angleški kralj (
- 1239)
- 1572 - Sigismund II. August, poljski kralj (
- 1520)
- 1880 - Lydia Marie Child, ameriška pisateljica abolicionistka (
- 1802)
- 1895 - Friedrich Wilhelm Gustav Spörer, nemški astronom (
- 1822)
- 1901 - Johanna Louise Heusser - Spyri, švicarska pisateljica (
- 1827)
- 1909 - Walter Ritz, švicarski fizik (
- 1878)
- 1912 - Karel Štrekelj, slovenski jezikoslovec, književni zgodovinar (
- 1859)
- 1922 - Jacques Bertillon, francoski statistik, demograf (
- 1851)
- 1930 - sir Arthur Ignatius Conan Doyle, škotski pisatelj (
- 1859)
- 1949 - Willie Gary »Bunk« Johnson, ameriški jazzovski trobentač (
- 1878 ali 1879)
- 1965 - Moše Šertok - Moše Šaret, izraelski premier (
- 1894)
- 1971 - Claude Gauvreau, kanadski (quebeški) pesnik, dramatik (
- 1925)
- 1972 - Talal bin Abdulah, jordanski kralj (
- 1909)
- 1972 - Aristokles Spiru - Athenagoras, konstantinopelski patriarh (možen datum smrti je tudi 8. julij) (
- 1886)
- 1975 - Jacob Aall Bonnevie Bjerknes, norveško ameriški meteorolog, fizik (
- 1897)
- 1976 - Gustav Walter Heinemann, nemški predsednik (
- 1899)

Prazniki in obredi


- Butan - Guru Rinboči
- Kitajska - praznik Mlečne ceste
- Japonska - Tanabata
- Salomonovi otoki - dan neodvisnosti
- Tanzanija - dan Saba Saba
- Jemen - dan združitve ---- Glej tudi: januar, februar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december. 6. julij - 8. julij - 7. junij - 7. avgust - seznam vseh dni 707 ja:7月7日 ko:7월 7일 ms:7 Julai simple:July 7 th:7 กรกฎาคม

Neodvisnost

Neodvisnost države, organizacije ali veje oblasti pomeni samoupravo, za razliko od vladanja nekoga drugega. Neodvisnost se včasih doseže z nasilno odcepitvijo ali prevratom, in je razlog za vsakoletno praznovanje zmagovalca. Kategorija:Družbena ureditev Kategorija:Politika

Jugoslovanska ljudska armada

Jugoslovanska ljudska armada ali JLA (Jugoslavenska/Jugoslovenska Narodna Armija, JNA) je naziv za oborožene sile Socialistične federativne republike Jugoslavije pred njenim razpadom.

Zgodovina

Začetek JLA je bila reorganizacija NOVJ v Jugoslovansko armado 1. marca 1945. Napetosti med Slovenijo in JLA so se v osemdesetih letih stopnjevale in dosegle vrh leta 1988 s procesom proti četverici, kjer je vojaško sodišče sodilo trem slovenskim civilistom in zastavniku zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti o razformiranju ljubljanskega armadnega območja in njegovo priključitev zagrebškemu. JLA je prvič oboroženo nastopila proti slovenski Teritorialni obrambi oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v Ljubljani, maja 1991 pa z incidentom v Pekrah, kjer so se šolali slovenski vojaški obvezniki v TO. Takoj po osamosvojitvi Slovenije 25. junija 1991 je jugoslovanski Zvezni izvršni svet sprejel takoimenovani »Odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji«, s katerim je pravno podprl intervencijo JLA proti slovenskim mejam in letališču Brnik. V desetdnevni vojni je slovenska vojska vojaško premagala JLA in pod političnim mentorstvom Evropske skupnosti je bil sklenjen Brionski sporazum. Zadnji vojaki JLA so Slovenijo zapustili v noči od 25. do 26. oktobra 1991 z ladjo iz koprskega pristanišča.

Glej tudi


- Nastanek federativne Jugoslavije
- Slovenska osamosvojitvena vojna

Zunanje povezave


- [http://www.vojska.net/military/yugoslavia/ Jugoslovanska ljudska armada] Jugoslavija Kategorija:Jugoslavija
-

Oktober

Október je deseti mesec v gregorijanskem koledarju.
- Izvirno slovensko ime za oktober je vinotok, hrvaško listopad, češko říjen in poljsko październik.

Glej tudi


- januar februar marec april maj junij julij avgust september - oktober - november december
- seznam zgodovinskih obletnic Kategorija:Meseci ja:10月 ko:10월 ms:Oktober simple:October th:ตุลาคม

Ljubljana

Ljubljána (IPA /ljub'ljʌna/), nemško Laibach (/'lɑɪbax/), italijansko Lubiana (/lʊb'jɑ:na/) je glavno mesto Slovenije. Leži ob reki Ljubljanici približno 10 km pred njenim izlivom v Savo. Zgodovinarji se ne strinjanjo o izvoru imena Ljubljana. Po mnenju nekaterih gre izvor iskati v besedi ljubljena, drugi spet pravijo, da gre za staro božanstvo Laburus, tretji pa trdijo, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja: aluviana, nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach - mlačen tok. Ljubljana je tudi ena od 11. mestnih občin v Republiki Sloveniji in njeno glavno mesto.

Zgodovina

Glej tudi Zgodovina Ljubljane, Ljubljanska kronika Ljubljanska kronika] Ljubljanska kronika Rimska naselbina Emona (Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia) je sicer nastala leta 15 prve omembe Ljubljane z današnjim imenom s segajo v 1144 z imenom (Laibach) in 1146 (Luwigana). Po letu 1220, ko dobi mestne pravice pride Ljubljana v letu 1335 pod Habsburžane, 1461 postane sedež škofije in v srednjem veku se razvije v kulturno središče Slovencev. Habsburška vladavina je bila prekinjena le med letoma 1809 in 1813, ko je bila Ljubljana glavno mesto francoske Ilirske province. Leta 1821 je mesto gostilo Ljubljanski kongres. Ob propadu Avstro-Ogrske leta 1918 je postala Ljubljana sedež Dravske banovine, po II. svetovni vojni, pa glavno mesto jugoslovanske socialistične republike Slovenije. Glavno mesto je ostala tudi po osamosvojitvi leta 1991. 1991 Ljubljano so večkrat prizadeli potresi. Po potresu 1511 je bila ponovno zgrajena v renesančnem slogu, po katastrofalnem potresu 1895 pa v neoklasicističnm in secesijskem slogu. Med obema vojnama je nastalo precej zgradb, ki so bile delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika. V letu 1693 je bila ustanovljena Academia operosorum Labacensis, ki ji je sledila Academia philharmonicorum) leta 1701. Ljubljana je dobila univerzo leta 1919, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti pa leta 1937. 1937 1937] 1937.]] 1937.]]

Seznam ulic in Četrtne skupnosti

Glej seznam ljubljanskih ulic.
- Četrtna skupnost Bežigrad
- Četrtna skupnost Center
- Četrtna skupnost Črnuče- [http://www.ljubljana-crnuce.si]
- Četrtna skupnost Dravlje
- Četrtna skupnost Golovec
- Četrtna skupnost Jarše
- Četrtna skupnost Kolezija
- Četrtna skupnost Moste
- Četrtna skupnost Murgle
- Četrtna skupnost Polje (Ljubljana)
- Četrtna skupnost Posavje (Ljubljana)
- Četrtna skupnost Prule
- Četrtna skupnost Rakovnik
- Četrtna skupnost Rožnik
- Četrtna skupnost Rudnik
- Četrtna skupnost Sostro
- Četrtna skupnost Šentvid
- Četrtna skupnost Šiška
- Četrtna skupnost Šmarna gora
- Četrtna skupnost Trnovo, Ljubljana
- Četrtna skupnost Vič

Pobratena mesta

Ljubljana ima podpisane sporazume z naslednjimi mesti (http://www.ljubljana.si/mol/povezave/):
- Pesaro, Italija (16.3.1964)
- Parma, Italija (11.4.1964)
- Chemnitz, Nemčija (17.10.1966)
- Bratislava, Slovaška (4.3.1967)
- Sousse, Tunizija (27.7.1969)
- Wiesbaden, Nemčija (30.3.1977)
- Tbilisi, Gruzija (7.10.1977)
- Leverkusen, Nemčija (30.8.1979)
- Reka, Hrvaška (23.10.1979)
- Čengdu, provinca Sečuan, Kitajska (25.10.1981)
- Dunaj, Avstrija (14.7.1999)
- Atene, Grčija (1.3.2000)
- Moskva, Rusija (20.5.2000)
- Zagreb, Hrvaška (21.2.2001)
- Sarajevo, Bosna in Hercegovina (24.januar 2002)

Središča in srečišča sodobne kulture

Galerije


- Moderna galerija Ljubljana : Glej tudi http://www.mg-lj.si/
- Narodna galerija Slovenije : Glej tudi http://www.ng-slo.si/
- Mestna galerija Ljubljana : Glej tudi http://www.mestna-galerija.si/
- Galerija ŠKUC : Glej tudi http://www.galerija.skuc-drustvo.si/
- Galerija Hest : Glej tudi http://www.galerijahest-sp.si/
- Galerija Furlan-Črnuče : Glej tudi http://www.galerija-furlan.si
- Galerija Equrna : Glej tudi http://www.galerija-equrna.si/
- KUD France Prešeren
- AKC Metelkova
- KUD Sestava;

Gledališča


- Mestno gledališče : Vhod iz Čopova 14, glej tudi http://www.mgl.si
- Slovensko narodno gledališče-SNG-Drama : Vhod iz Erjavčeva 1, glej tudi http://www.sngdrama-lj.si
- Slovensko mladinsko gledališče : Vhod iz Vilharjeva 11, glej tudi http://www.mladinsko-gl.si
- Šentjakobsko gledališče : Vhod iz Krekov trg 2, glej tudi http://www.sentjakobsko-gledalisce.si
- KUD France Prešeren : Vhod iz Karunova 14, glej tudi http://www.kud-fp.si
- Gledališče za otroke in mlade Ljubljana : Vhod iz Zaloška 61, glej tudi http://www.kd-spanskiborci.si
- Teater komedija : Vhod iz Šmartinska 152, glej tudi http://www.btc-city.com
- Cankarjev dom : Vhod iz Prešernova 10 in pasaže Maxi, glej tudi http://www.cd-cc.si

Muzeji


- Tehniški muzej Slovenije V mestu Ljubljana se nahajata samo dva oddelka Tehniškega muzeja Slovenije in to stara elektrarna poleg Elektro Ljubljana-uprava in Železniški muzej Ljubljana z bogato zbirko različnih želežničarskih predmetov in starih lokomotiv nasproti nekdanje železniške postaje Šiška. (glej tudi http://www.tms.si).
- Arhitekturni muzej Ljubljana,Plečnikova zbirka, : Stalna zbirka v hiši,kjer je živel in delal arh. Jože Plečnik z ohranjenim izvirnim ambientom. Vhod iz Korunova 4 ,glej tudi http://www.arhmuz.com
- Arhitekturni muzej Ljubljana,Grad Fužine, : Stalna predstavitev eksponatov arhitekta Jožeta Plečnika z njegove razstave v Parizu in razstava drugih Slovenskih arhitektov.Vhod je iz Pot na Fužine 2, glej tudi http://www.arhmuz.com
- Slovenski etnografski muzej-"SEM", : Razstavlja etnografske zbirke s področja Slovenije in občasne zbirke iz drugih Evropskih držav. Vhod je iz Metelkova 2 ,glej tudi http://www.etno-muzej.si
- Mestni muzej Ljubljana, : V muzeju je prikazan zgodovinski razvoj mesta Ljubljana in življenje meščanov v posameznih zgodovinskih obdobjih mesta. Mestni muzej domuje v Turjaški palači (v sedanji obliki je bila zgrajena med leti 1654 in 1658), ki je bila več stoletij dom ene najslavnejših kranjskih plemiških družin -Auerspergov. Zadnja obnova palače se je končala leta 2004 -(mesto Ljubjana je stala kar 1,2 miljarde Sit), tako sedaj ponuja številne možnosti preživljanja prostega časa v obliki delavnic, družabnih prireditev, ogledov muzejskih eksponatov tudi zunaj muzejske palače, na sledečih lokacijah:
  - Rastavišče KIC Vhod- Trg francoske revolucije 7,
  - ŠČIT konservatorsko središče, Vhod- Gregorčičeva 3a,
  - Ostanki antične Emone, Na prostem- Jakopičev vrt Mirje 4,
  - Zgodnjekrščanski center Emone, Na prostem- ob OŠ Majda Vrhovnik Erjavčeva 18,
  - Spominska soba Ivana Cankarja, Cankarjev vrh na Rožniku. Vhod je iz Gosposka 15, glej tudi http://www.mm-lj.si
- Narodni muzej Slovenije, : Predstavlja najpomembnejše arheološke predmete od starejše kamene dobe do visokega in poznega srednjega veka.Na ogled je tudi restavrirana egipčanska mumija stara 2600 let,ki je prva mumija v svetu,katero so v začetku minulega stoletja preslikali z rentgenskim aparatom. Vhod je iz Muzejska 1 glej tudi http://www.narmuz-lj.si/
- Muzej novejše zgodovine Slovenije, : Ohranja in proučuje materialno in nematerialno dediščino zgodovine slovenskega etničnega prostora od začetka 20.stoletja naprej v povezavi z ostalim svetom in dogodki v njem.Širi znanje o 20.stoletju s pomočjo atraktivnih občasnih in stalnih razstav,hrani,vzdržuje,dokumentira,predstavlja in stalno povečuje zbirke iz obdobja novejše zgodovine,ki predstavljajo vso slovensko ozemlje.S sodobnimi temami muzej privablja obiskovalce različnih generacij. : V muzeju je stalna razstava Slovenci v 20.stoletju.Zgodovina Slovencev je predstavljena v obdobju od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do osamosvojitve leta 1991.Občasno gostujejo tudi druge manjše razstave. Vhod je iz Celovška 23 glej tudi http://www.muzej-nz.si/
- Prirodoslovni muzej Slovenije, : Razstavlja stalno geološko-paleontološko zbirko, Zoisovo mineraloško zbirko,Hohenwartovo zbirko lupin mehkužcev,razne herbarijske zbirke ,zbirke žuželk,ptic,plazilcev,rib in predstavitev čloneške ribice-Proteusa in okostja različnih vretenčarjev. Vhod je iz Muzejska 1 glej tudi http://www2.pms-lj.si/
- Slovenski šolski muzej, Muzej je po svojem nastanju 1898 eden najstarejših muzejev pri nas, prvi specialni muzej za tradicije šolstva in deluje od leta 1938 kot eden od desetnije nacionalnih muzejev. Poleg razstavne zbirke in arhiva hrani tudi bogato dokumentacijo o šolah pri nas ter knjižnico z nad 60.000 zvezki. Muzej izdaja revijo Šolska kronika in pripravlja občasne razstave. Stalna razstava predstavlja razvoj šolstva na Slovenskem do leta 1991. Vhod je iz Plečnikov trg 1 glej tudi http://www.ssolski-muzej.si/
- Slovenski gledališki muzej, : Gledališki muzej je prostorsko utesnjen,zato tudi nima postavljene stalne razstave o zgodovini slovenskega gledališča,vendar priredi občasne razstave o znamenitih gledaliških igralcih in predstavah,ki so pomembno zaznamovala gledališko kulturo v Sloveniji. Vhod je iz Mestni trg 17.
- Zgodovinski arhiv Ljubljana, : Zgodovinski arhiv Ljubljana je osrednji regionalni arhiv pri nas in obsega področje nekdanje Kranjske. Poleg sedeža v Ljubljani so enote arhiva še v Kranju, Škofji Loki, Idriji in v Novem mestu. Ima ohranjeno gradivo predvsem na ravni občin, mdr. tudi o arhitekturnih objektih stare Ljubljane in okolice. Vhod je Mestni trg 27 glej tudi http://www.zal-lj.si/
- Tobačni muzej, : Tu si lahko ogledate stalno zbiko,ki prikazuje proizvodne postopke različnih tobačnih izdelkov,njihovo uporabo skozi čas,način življenja zaposlenih,zlasti tobačnih delavk "cigarc". Vhod je iz Tobačna 5 glej tudi http://www.mm-lj.si/
- Slovenska kinoteka, Slovenska kinoteka povezuje muzejsko in kinematografsko dejavnost:promovira filmsko kulturo in omogoča zgodovinske raziskave,skrbi za izobraževanje na področju filmske zgodovine,spodbuja zbiranje in hranjenje pomembnih dokumentov in predmetov,povezanih s filmom,ter skrbi za kulturno promocijo preteklih in današnjih dosežkov filmske umetnosti.Redno sodeluje s filmskimi festivali,ki se odvijajo v Sloveniji in njeni okolici. Skrbi za vsakodnevni filmski program filmskih retrospektiv (v Kinodvoru). Glej tudi http://www.kinoteka.si

Parki in vrtovi

V Ljubljani je približno 30 ha parkov, največji del te površine zavzema park Tivoli s površino 17,5 ha, ostalo površino pa si deli 28 manjših parkov, ki pa niso prav dobro urejeni. Po drugi svetovni vojni ni bil v Ljubljani urejen in prebivalcem odprt niti en nov park, še bolj porazna pa je primerjava z drugimi velikimi mesti, npr.: London ima glede na mestno površino in število prebivalcev kar 20-krat več parkov.
- Botanični vrt (Vhod: Ižanska cesta 15)
- Zoološki vrt (pod Rožnikom, Vhod: Večna pot 70)

Cerkve v Ljubljani


- Cerkev na Rožniku
- Cerkev Srca Jezusovega (Tabor)
- Evangeličanska cerkev
- Frančiškanska cerkev Marijinega oznanenja
- Grajska kapela (sv.Jurij)
- Križevniška cerkev
- Pravoslavna cerkev
- Stara (šišenska) cerkev
- Sv. Anton (Tržaška cesta)
- Sv. Ciril in Metod
- Sv. družina (Moste)
- Sv. Duh
- Sv. Florijan
- Sv. Frančišek (Šiška)
- Sv. Jakob - Šentjakobska cerkev
- Sv. Jožef
- Sv. Jurij in sv. Kancijan
- Sv. Nikolaj (Stolnica)
- Sv. Odrešenik
- Sv. Peter (Šempeterska cerkev)
- Sv. Rok (Dravlje)
- Sv. Simon in Juda (Rudnik)
- Sv. Simon in Juda
- Sv. Štefan (Štepanjsko naseje)
- Sv. Terezija (Kodeljevo)
- Sv. Vid
- Svetišče Marije Pomočnice (Rakovnik)
- Trnovska cerkev
- Uršulinska cerkev (tudi Nunska cerkev)

Ljubljanski vodnjaki


- Robbov vodnjak
- Neptunov vodnjak
- Vodnjak pri Zlati ribici
- Vodnjak pri Stolnici
- Vodnjak na Taboru
- Vodnjak pri Zlati ladjici
- Vodnjak na Krekovem trgu
- Vodnjak v Jakopičevem parku
- Vodnjak na trgu Ajdovščina

Vzpetine v Ljubljani in njeni okolici

Center Ljubljane leži med dvema manjšima vzpetinama, Rožnikom in Grajskim gričem, na katerem stoji Ljubljanski grad. Na obrobju mesta so hribi Šmarna gora, Rašica, Golovec, Toško čelo, malo dlje pa še Krim in vrhovi Polhograjskega hribovja, ki ponujajo lepe kratke izlete v naravo.

Zunanje povezave


- [http://www.ljubljana.si/ Ljubljana], uradna stran mestne občine.
- [http://www.geabios.com/?content=http://www.geabios.com/html/services/astronomy/satellitepictures/ljubljana.htm Satelitska slika Ljubljane] (iz spletne strani www.geabios.com)
- [http://www.euroave.com/maps/frame1.php?xcity=ljubljana Zemljevid Ljubljanskih ulic] Kategorija:Slovenska mesta
- Kategorija:Glavna mesta ja:リュブリャナ

Maj

Máj je peti mesec v gregorijanskem koledarju, z 31 dnevi. Maj je dobil ime po rimski boginji Maji.
- Izvirno slovensko ime za maj je veliki traven, hrvaško svibanj, češko květen in poljsko maj.

Glej tudi


- Dnevi v maju: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31.
- januar februar marec april - maj - junij julij avgust september oktober november december
- seznam zgodovinskih obletnic Kategorija:Meseci ja:5月 ko:5월 ms:Mei simple:May th:พฤษภาคม

Nabornik

Nabor je način za ugotovitev sposobnosti za vojaško službo. Vojaškega obveznika pred služenjem vojaškega roka imenujemo nabornik. V Sloveniji nimamo več naborniškega sistema, temveč poklicno vojsko. Kategorija:Vojaštvo ja:徴兵制度 ko:징병제

Ig

Ig je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Zunanje povezave


- [http://www.obcina-ig.si/ Ig], uradna stran občine. ja:イグ

Ljubljana

Ljubljána (IPA /ljub'ljʌna/), nemško Laibach (/'lɑɪbax/), italijansko Lubiana (/lʊb'jɑ:na/) je glavno mesto Slovenije. Leži ob reki Ljubljanici približno 10 km pred njenim izlivom v Savo. Zgodovinarji se ne strinjanjo o izvoru imena Ljubljana. Po mnenju nekaterih gre izvor iskati v besedi ljubljena, drugi spet pravijo, da gre za staro božanstvo Laburus, tretji pa trdijo, da je beseda prišla iz latinskega izraza za reko, ki poplavlja: aluviana, nekateri pa so mnenja, da izhaja iz nemškega Laubach - mlačen tok. Ljubljana je tudi ena od 11. mestnih občin v Republiki Sloveniji in njeno glavno mesto.

Zgodovina

Glej tudi Zgodovina Ljubljane, Ljubljanska kronika Ljubljanska kronika] Ljubljanska kronika Rimska naselbina Emona (Colonia Emona (Aemona) Iulia tribu Claudia) je sicer nastala leta 15 prve omembe Ljubljane z današnjim imenom s segajo v 1144 z imenom (Laibach) in