:: wikimiki.org ::

Veteransko Društvo Sever

Veteransko društvo Sever

Veteransko društvo Sever je veteransko društvo, ki združuje pripadnike policije in druge (civilne) državljane Republike Slovenije, ki so aktivno sodelovali pri demokratizaciji Slovenije in/ali slovenski osamosvojitveni vojni. Društvo je del Združenja Sever - Zveze policijskih veteranskih društev Sever.

Glej tudi

- veteran vojne za Slovenijo
- Zveza veteranov vojne za Slovenijo

Zunanje povezave

- [http://www.veteransko-drustvo-sever.si/ Uradna stran Veteranskega društva Sever] Kategorija:Veterani Kategorija:Slovenska društva

Društvo

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z zakonom. Društvo se ne sme ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti. Društva so najbolj demokratična oblika združevanja ljudi z ozirom na njihov osebni interes in željo po udejstvovanju v družbenem življenju. Po vsebini dejavnosti društev ločimo različne vrste društev, kot sledi:
- ekološka,
- gasilska,
- geografska,
- glasbena,
- humanitarna,
- izumiteljska,
- kmetijska,
- kulturna,
- ljubiteljska,
- medicinska,
- modelarska,
- obrtniška,
- pevska,
- planinska,
- popotniška,
- sindikalna,
- stanovska,
- športna,
- študentska,
- taborniška,
- turistična,
- univerzitetna,
- znanstvena,
- ...

Viri

- [http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=199560&dhid=37808 Zakon o društvih]
-

Slovenija

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje. Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, ter Evropske unije.

Zgodovina

: Glej glavni članek Zgodovina Slovenije Slovanski predniki današnjih Slovencev so se najverjetneje naselili na ozemlju Slovenije v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država Slovencev in ena prvih slovanskih državnih tvorb. Leta 745 Karantanija izgubi samostojnost in pade pod bavarsko nadoblast, ti pa pozneje postanejo del Frankovske države. Ta si zavzema za pokristjanjevanje prebivalstva. Okoli leta 1000 so napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini ter tudi prvo slovansko narečje, zapisano v latinici. V 14. stoletju pade večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar pozneje postane Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je razdeljeno na pokrajine: Kranjsko, Goriško in Štajersko. V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo. Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južni slovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta botrovali 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija. Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ). Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Politika

: Glej glavni članek Slovenska politika. Slovenski vodja države je predsednik, ki ga izvolijo vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada Republike Slovenije, ki jo vodi predsednik vlade predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Tako predsednika vlade kot ministre izvoli državni zbor Republike Slovenije. Nepopolni dvodomni parlament sestavljata državni zbor in državni svet Republike Slovenije. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki (po eden iz italijanske in madžarske manjšine). Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Vendar je potrebno poudariti, da državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh kompetenc ne zagotavlja. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Demografija

: Glej glavni članek Demografija Slovenije Demografija Slovenije Etnične skupine, ki prebivajo na področju Slovenije, so:
- Slovenci (89%)
- Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Makedonci, Albanci (10%)
- narodni manjšini: Madžari in Italijani (0.5%)
- drugi: Romi, Avstrijci Pričakovana življenjska doba leta 2000 je bila 71,80 let za moške in 79,5 za ženske. Povprečna naseljenost je 95 prebivalcev na km². Približno polovica prebivalstva živi v urbanih naseljih, drugi pa na podeželju. Uradni jezik je slovenščina. Madžarska in italijanska narodni manjšini uživata status uradnega jezika na področju, kjer je mešano prebivalstvo (ob meji z Madžarsko in Italijo).

Upravna razdelitev

Italijo.]] Italijo Slovenija je upravno razdeljena na 193 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Geografija Slovenije

: Glej glavni članek Geografija Slovenije Geografija Slovenije

Geografske koordinate skrajnih točk

Geografske koordinate skrajnih točk Slovenije so:
- na severu 46° 52' 37,52" SGŠ, 16° 14' 18,14" VGD, naselje Budinci v občini Šalovci,
- na jugu 45° 25' 18,34" SGŠ, 15° 10' 56,06" VGD, naselje Damelj v občini Črnomelj,
- na vzhodu 46° 28' 33,76" SGŠ, 16° 36' 07,69" VGD, naselje Benica v občini Lendava/Lendva,
- na zahodu 46° 17' 54,05" SGŠ, 13° 23' 47,81" VGD, v naselju Breginj v občini Kobarid. Zračna razdalja po zemljepisni širini znaša 1°28' oziroma 163 km. Zračna razdalja po zemljepisni dolžini znaša 3°13' oziroma 248 km. Vir: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Geodetska uprava Republike Slovenije Dolžina meje:
- s Hrvaško - 546 km
- z Avstrijo - 324 km
- z Italijo - 235 km
- z Madžarsko - 102 km Dolžina morske obale je 47 km.

Naravne znamenitosti

morske obale
- Geometrično središče Slovenije (Geoss)
- Triglavski narodni park
- Kraške jame
- Robanov kot
- Topla
- Cigonca
- Notranjski snežnik
- Rakov škocjan
- Krakovski gozd
- Donačka gora
- Kozlerjeva gošča
- Divje jezero
- Cerkniško jezero

Prazniki in dela prosti dnevi

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS/I, št. 26-1091/1991) določa naslednje praznike in dela proste dneve: Prazniki
- 1. in 2. januar - novo leto
- 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
- 27. april - dan upora proti okupatorju
- 1. in 2. maj - praznik dela
- 25. junij - dan državnosti
- 17. avgust - dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni (ni dela prost dan)
- 15. september - dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan)
- 1. november - dan spomina na mrtve
- 23. november - dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan)
- 26. december - dan samostojnosti in enotnosti Dela prosti dnevi
- nedelja po prvem pomladanskem ščipu - velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
- nedelja sedem tednov po veliki noči - binkoštna nedelja, binkošti
- 15. avgust - Marijino vnebovzetje
- 31. oktober - dan reformacije
- 25. december - božič

Glej tudi

- Slovenska književnost
- Slovenska vojska
- Slovenska osamosvojitvena vojna Kategorija:Države
- Kategorija:Evropska unija Kategorija:NATO Kategorija:OVSE als:Slowenien ja:スロベニア ko:슬로베니아 ms:Slovenia th:ประเทศสโลวีเนีย zh-min-nan:Slovenia

Slovenija

Zgodovina

Politika

Demografija

Upravna razdelitev

Italijo.]] Italijo Slovenija je upravno razdeljena na 193 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine.

Geografija Slovenije

: Glej glavni članek Geografija Slovenije Geografija Slovenije

Geografske koordinate skrajnih točk

Naravne znamenitosti

Prazniki in dela prosti dnevi

Glej tudi

Slovenska osamosvojitvena vojna

Slovenska osamosvojitvena vojna, znana tudi kot desetdnevna vojna, je vojna, s katero je Republika Slovenija med 27. junijem in 7. julijem 1991 izvojevala svojo neodvisnost od SFRJ.

Predhodni incidenti

Jugoslovanska ljudska armada je prvič oboroženo nastopila proti slovenski Teritorialni obrambi oktobra 1990, ko je zasedla Republiški štab Teritorialne obrambe v Ljubljani. Navzlic pritiskom JLA je Teritorialna obramba v maju 1991 začela z usposabljanjem nabornikov v dveh učnih centrih: na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru.
23. maja je JLA, na podlagi zaigranega incidenta v Pekrah, poskušala priti do vojaških obveznikov.

Potek osamosvojitvene vojne

Opis poteka se naslanja na zapise brigadirja Janeza J. Švajncerja, dostopne na strežniku Urada vlade RS za informiranje ter Zveze veteranov vojne za Slovenijo.

Sreda, 26. junij

Slovenska skupščina je ustavni zakon o samostojnosti sprejela 25. junija 1991, na mejnih prehodih so bile jugoslovanske table in zastave zamenjane s slovenskimi in postavljeni mejni prehodi proti Hrvaški. Isti večer se je v Beogradu sestal Zvezni izvršni svet. Sprejel je odlok o zavarovanju državnih meja v Sloveniji, s čimer sta imeli JA in zvezna policija odprto pot za oborožen nastop proti Sloveniji. Vojaško-policijski nastop je bil v prvi fazi uperjen proti slovenskim mejam in letališču Brnik. Ko bi bila Slovenija odrezana od sveta, bi v drugi fazi prišel na vrsto obračun z delom Slovenije, ki je zagovarjal samostojnost, zamenjali pa bi tudi staro politično vodstvo z novim, ki bi bilo marioneta za uresničevanje srbskih ciljev. Proti mejnim prehodom z Italijo so 26. junija prve krenile oklepne enote reškega korpusa. Med potjo so naletele na nebranjene barikade in na spontan, ponekod zelo odločen nastop domačinov, zlasti v Vrhpolju. Neoboroženi prebivalci pohoda tankov niso mogli preprečiti, odločno pa so reagirali proti agresiji, kar je bilo pozneje značilno za vso Slovenijo. Kot grožnja slovenskim demonstrantom je v Divači ob 14.30 padel tudi prvi strel, ki ga je sprožil oficir JLA. Taktika nastopa JLA proti slovenskim mejnim prehodom je bila opredeljena s posebnim ukazom, ki je najprej pozival k predaji prehoda, nato je sledila grožnja z orožjem in nazadnje streljanje v bližino prehoda in v centre odpora. Po izkušnjah na Kosovem in na Hrvaškem je JLA tudi v Sloveniji aktivirala oborožene sile, vendar napačno predvidevala, da bodo tudi Slovenci pokorjeni brez težav. Zato so bile enote JLA brez ustrezne logistične podpore za daljše vojskovanje, upoštevana pa niso bila bistvena taktična načela, da tanki ne nastopajo brez podpore pehote. Enote za vojaški poseg proti Sloveniji so oblikovali ljubljanski, mariborski, reški, zagrebški in varaždinski korpus ter letalski korpus JLA. Vsi so bili pod poveljstvom 5. armadnega poveljstva v Zagrebu. V Sloveniji je imela JLA približno 22.300 vojakov, slovenska Teritorialna obramba 16.000 pripadnikov, med vojno pa se je število povečalo na 35.200. Slovenska policija je imela okoli 10.000 aktivnih in rezervnih pripadnikov, JLA pa je imela popolno premoč v orožju in močne oklepne enote s podporo vojnega letalstva. Slovenska vojska in policija sta imeli samo pehotno oborožitev, nekaj protiletalskih topov 20 mm in minometov 82 mm, vendar niti enega tanka, letala ali topniških enot. Boju z oklepniki so bili namenjeni ročni raketometi Armbrust, obrambi pred nizko letečimi letali pa prenosne rakete Strela-2M.

Četrtek, 27. junij

Vojna za Slovenijo se je začela ob 1:15 ponoči, ko je protiletalska oklepna baterija JLA pri Metliki prestopila državno mejo. Ob 2:40 je iz vojašnice na Vrhniki proti letališču Brnik krenil 1. oklepni bataljon. Kolono oklepnikov, ki je prodirala skozi Belo krajino, je sestavljalo 12 bojnih oklepnih vozil s tricevnimi protiletalskimi topovi 20 mm in več tovornjakov. Ustavila jih je barikada v Pogancih. V stopnjevanju napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in vojaki so padli prvi streli. Ob 10.30 je kolona odpeljala proti Ljubljani, vendar jo je ob 15:45 ustavila zapora na cesti pri Medvedjeku. Oklepni bataljon z Vrhnike je proti Brniku prodiral v dveh kolonah. Na poti je naletel na improvizirane, nebranjene barikade iz avtomobilov. Ena oklepna kolona je prodirala po avtocesti in ljubljanski obvoznici ter čez Trzin in Mengeš, druga po stari cesti, pri čemer je po pomoti zavila v gozdove na Toškem čelu in pri obračanju na ozki cesti izgubila dva tanka. Prvi tanki so prišli na letališče Brnik okoli 5. ure zjutraj. Zavzeli so okolico letališča, enota Terotorialne obrambe pa jih je napadla okoli 18. ure. Po napadu so tanki zavzeli položaj za krožno obrambo. V Trzinu so za kolono JLA z Vrhnike ostali trije oklepni transporterji in vozilo za zveze. Proti večeru so se iz dveh helikopterjev JLA izkrcali pripadniki diverzantskega odreda, ki so prišli na pomoč oklepnikom. V približno 20 minut trajajočem spopadu s policijsko specialno enoto in Teritorialno obrambo so padli štirje vojaki JLA in pripadnik Teritorialne obrambe. Drugi vojaki JLA so se predali, vojaki diverzantskega odreda JLA pa so se umaknili proti Depali vasi in bili naslednji dan ujeti. Deset tankov je iz Maribora približno ob 9. uri odpeljalo proti Šentilju, pet tankov ter 10 oklepnikov pa proti Dravogradu. Kolono, ki je prodirala proti Šentilju, je ustavila branjena barikada v Pesnici. Okoli poldneva so jo začeli obstreljevati in jo zažgali. Pripadniki Teritorialne obrambe so tanke napadli okoli 17.30. Na mostu čez Dravo je bila zavrnjena tankovska kolona polkovnika Popova, ki je poskušala prodreti s hrvaške smeri. Ustavljena je bila oklepna kolona, ki je prišla v Slovenijo pri Razkrižju. Zvečer je bil pri vasi Rigonce ustavljen poizkus vdora oklepne kolone JLA. Ob 20.45 je bil z dvema minometoma 82 mm izveden napad na letališče Cerklje, nato pa je večina letal letališče zapustila. Do ostrega spopada s kolono JLA je prišlo v Kosezah pred Ilirsko Bistrico, padli so trije vojaki JLA. Zvečer je bil sestreljen vodilni od treh helikopterjev Mi-8 med poskusom raketiranja in desantiranja na 510. učni center TO na Igu in drugi s slovenskim pilotom med preletom Ljubljane (kasneje se je izkazalo, da naj bi prevažal hrano).

Petek, 28. junij

Ponoči so slovenske oborožene sile krepile blokade in novo mobilizirane enote Teritorialne obrambe usmerjale proti zavzetim mejnim prehodom. Vse koordinacijske podskupine so dobile ukaz: »Na vseh točkah, kjer so oborožene sile RS v taktični prednosti, izvršite ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom. Nasprotnika pozivajte k predaji, določite čim krajši rok in izvedite akcijo z vsem razpoložljivim orožjem. Pri akcijah poskrbite za evakuacijo in varnost življenj civilnega prebivalstva.« Tanki, ki so prenočili pred barikado v Pesnici, so do sedme ure zjutraj barikado odstranili in nadaljevali z vožnjo proti Šentilju. Ustavila jih je barikada v Ranci, pri Kaniži sta dva tanka obtičala. Druge tanke je okoli 10.30 ustavila branjena barikada v Štrihovcu. Pripadniki Teritorialne obrambe in policije so tanke napadli. Po 11. uri so prišla tankom na pomoč letala jugoslovanskega vojnega letalstva in raketirala ter obstreljevala barikado. Ob 13.30 so spet napadla štiri letala, pri tem so bili štirje vozniki tovornjakov ubiti. Tankovska kolona je nato barikado obšla, vendar se je kmalu ustavila. Ob 9.50 so slovenske enote napadle oklepno kolono JLA na Medvedjeku. V napadih letalstva JLA je bilo ubitih šest voznikov tovornjakov. V Limbušu pri Mariboru sta bila uspešno napadena dva tanka JLA. V Gibini je bil ustavljen prodor oklepne kolone s Hrvaške. Pred Dravogradom je bila ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla iz Maribora. Po ostrem spopadu je bil zavzet mejni prehod Holmec. Padla sta dva policista in trije vojaki JLA, 91 je bilo zajetih. Enote Teritorialne obrambe so napadle vojašnico Bukovje pri Dravogradu. Jugoslovanska letala so napadla letališče Brnik, oddajnike Krim, Kum in Nanos ter Karavanški predor, Kočevsko Reko in Mursko Soboto. Oklepna kolona polkovnika Popova, ki je v Slovenijo prodrla pri Razkrižju, je zavzela mejni prehod Gornja Radgona. Domači prostovoljci so ji zažgali tovorne avtomobile. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Borovnici, s čimer se je oborožitev Teritorialni obrambi bistveno izboljšala, zavzeli so skladišče v Leskovcu, neuspešen pa je bil napad na vojašnico v Ribnici. V Črničah v Vipavski dolini je Teritorialna obramba odgovorila na ogenj iz kolone JLA, dva vojaka sta padla. Po napadu bojne skupine majorja Lisjaka je bil zavzet mejni prehod Rožna dolina, dva tanka sta bila uničena, trije zajeti, trije vojaki JLA so padli, 98 pa je bilo ujetih. Zavzet je bil prisluškovalni center JLA na Rožniku pri Ljubljani in uničen prisluškovalni center JLA na Suhi. Izvedena sta bila napada na vojašnico Škofja Loka in skladišče JLA Drulovka. Na letališču Brnik je JLA ubila dva avstrijska novinarja. Ponoči se je tankom ob letališču približal pripadnik Teritorialne obrambe Peter Petrič, streljal na poveljniški tank, ranil poveljnika in pri tem izgubil življenje. JLA je ob 21. uri razglasila prekinitev ognja, saj so bile obkoljene enote v vedno težjem položaju.

Sobota, 29. junij

V noči s petka na soboto so se predstavniki Slovenije v Zagrebu sestali s tremi zunanjimi ministri Evropske skupnosti in predsednikom ZIS. Sprejeli so dogovor o ustavitvi sovražnosti, ki pa je bil tako nejasen, da do njegove uresničitve ni prišlo. Dopoldne so se vdali vojaki in zvezni policisti, ki so bili obkoljeni v letalski bazi JLA na letališču Brnik. V skladišču goriva JLA v Mokronogu je podoficir streljal na poveljnika, ki se je hotel vdati, in grozil, da bo razstrelil rezervoar z gorivom. Uspešen je bil napad na bojno oklepno vozilo JLA pri Moretinih in spopad policistov z vojaki JLA pri Škofijah. V Štrihovcu je bila razbita tankovska kolona, ki je prodirala proti Šentilju. Tanki razpadle kolone so pozneje sestavljali tankovsko četo Teritorialne obrambe. Od Predsedstva RS in Vlade RS je JLA s pisnim ultimatom zahtevala kapitulacijo Slovenije. Zadnji rok je bil 30. junija ob 9. uri. Zvečer se je sestala slovenska skupščina, se opredelila za mirno rešitev krize, vendar slovenska neodvisnost ni smela biti ogrožena.

Nedelja, 30. junij

Ob 9. uri je bil zračni alarm, z letališč na Hrvaškem so proti Sloveniji poletela letala JLA, vendar so se kmalu obrnila in vrnila na letališča. V varaždinskem, zagrebškem in reškem korpusu je JLA oblikovala nove sile za napad na Slovenijo. Enote Teritorialne obrambe so napadle ploščad pred Karavanškim predorom, ponoči pa je bil sprejet dogovor o izročitvi predora. Zavzeli so center zvez nad Senožečami. Iz zaplenjenih tankov je bila pri Novi Gorici organizirana tankovska četa Teritorialne obrambe z devetimi tanki.

Ponedeljek, 1. julij

Okoli pol treh zjutraj je prišlo do požara in eksplozije, ki je uničila skladišče orožja JLA v Črnem Vrhu nad Idrijo. V skladišču je bilo orožje slovenske Teritorialne obrambe. Po spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica JLA v Novi vasi. JLA je s helikopterji z oznako Rdečega križa dovažala okrepitve in opremo obkoljenim enotam. Oklepni koloni na Medvedjeku je bil ponoči dovoljen odhod do nove barikade v Krakovskem gozdu. Zvečer je sledil nov ultimat JLA Sloveniji. Zavzeto je bilo skladišče MES Zaloška Gorica.

Torek, 2. julij

Drugi julij je pomenil prelomnico v vojni za Slovenijo. Ob 5. uri zjutraj so enote Teritorialne obrambe napadle oklepno kolono v Krakovskem gozdu in ji zadale močan udarec. Oklepnomehanizirani bataljon JLA iz Jastrebarskega je skušal prodreti v Slovenijo in rešiti obkoljeno kolono v Krakovskem gozdu, vendar je bil zaradi velikih izgub ustavljen in zavrnjen pri Prilipah. V brezizhodni situaciji so vojaki JLA oklepnike v Krakovskem gozdu zapustili in bili naslednji dan zajeti. Ob 13:30 se je z ognjem iz tankovskih topov Teritorialne obrambe začel napad na stražnico JLA v Šentilju. Na položaje vzhodno od mejnega prehoda je bilo izstreljenih 65 granat in na stražnico 25 granat. Vojaki JLA so jo zapustili. Ob 16:15 so na mejnem prehodu Gornja Radgona enote Teritorialne obrambe napadle oklepnike JLA, streljanje iz tankov pa je uničilo del mesta. Oklepnikom sta pomagali dve letali. Zavzeto je bilo skladišče JLA v Ložnici, ekonomija Rajhenav in nekdanja skladišča Teritorialne obrambe na Prulah v Ljubljani. Letala JLA so napadla oddajnike na Nanosu, Kumu in v Domžalah, barikadi pri Čatežu in v Krakovskem gozdu. Po ostrem spopadu, v katerem je padel poveljnik, se je vdala stražnica Kuzma. V Mariboru so iz vojašnice Franca Rozmana-Staneta s havbicami streljali proti Pohorju. Pripadniki oboroženih sil TO pred Dravogradom so, po napadu letal JLA, od 15:30 do 21:30, doživeli nov spopad z oklepno kolono. Iz vojašnice na Vrhniki so tanki odpeljali proti Ljubljani in proti Logatcu, vendar so jih na Cesarskem vrhu in v Sinji Gorici ustavili. Napadena je bila oklepna kolona v vasi Orehek, zavzeta sta bila mejna prehoda Fernetiči in Gorjansko. Predsedstvo RS je ob 21. uri sprejelo sklep o enostranski ustavitvi ognja, pri čemer je ugotovilo, da je bila vojaška ofenziva iz Beograda že zlomljena. V večernih poročilih je na TV nastopil načelnik Generalštaba Blagoje Adžić z grožnjo: »Zagotovili bomo nadzor in stvari privedli do konca!«

Sreda, 3. julij

Iz vojašnic v Beogradu je proti Sloveniji krenila gardna oklepnomehanizirana divizija, vendar je zaradi okvar iz ure v uro večji del vozil ostajal ob cesti in pohod proti Sloveniji je propadel. Zjutraj so pripadniki Teritorialne obrambe in policije obkolili vojake JLA, ki so se umaknili iz stražnice Šentilj. Brez boja sta se predala dva oficirja, trije podoficirji in 45 vojakov. Pri Vidmu ob Ščavnici je bil spopad z oklepno kolono, ki je prodirala proti Gornji Radgoni. Pri Radencih je bila dokončno ustavljena oklepna kolona JLA, ki je prodrla s Hrvaške, da bi pomagala obkoljeni enoti na mejnem prehodu Gornja Radgona. Uspešen je bil napad na oklepno kolono na Kogu. Tudi JLA je sprejela dogovor o ustavitvi ognja. Helikopterji JLA z oznako Rdečega križa so dovažali okrepitve. Zaradi dogovora o premirju Slovenija ni ukrepala.

Četrtek, 4. julij

TO je zasedla vse mejne prehode. Enote JLA se vračajo v vojašnice in na Hrvaško. TO je dovolila umik tankovski koloni z Brnika in oklepni koloni pred Dravogradom. V Mariboru je ob napadu JLA na policijsko vozilo ubit policist Robert Hvalc. Oklepni koloni JLA je dovoljen umik iz Gornje Radgone.

Nedelja, 7. julij

Na Brionih se je delegacija Evropske unije sestala s slovensko, hrvaško in zvezno delegacijo. Po petnajsturnih pogajanjih so sprejeli Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran je za dobo treh mesecev zamrznila svoje osamosvojitvene aktivnosti, kljub temu pa sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju.

Povzetek

Predsedstvo SFRJ je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih z orožjem in opremo umakne iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili skozi koprsko pristanišče v noči s 25. na 26. oktober. Vojna je, po do sedaj znanih podatkih, zahtevala skupno 76 žrtev: 19 na slovenski strani, 45 na strani JLA, 12 pa je bilo tujih državljanov. Slovenska stran je imela 182 ranjenih, JLA pa 146. Enote TO so zajele 4693 pripadnikov JLA in 252 pripadnikov zvezne milice, JLA pa je imela v desetdnevnem spopadu uničenih ali poškodovanih 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev, 172 transportnih vozil in 6 helikopterjev.

Literatura

- Vojna za Slovenijo, Cankarjeva založba, Ljubljana 1991
- Janez Janša, Premiki: nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992, Mladinska knjiga, Ljubljana 1992
- Pavle Čelik, Izza barikad, Delo, Ljubljana 1992
- Janez J. Švajncer, Obranili domovino: teritorialna obramba Republike Slovenije v vojni za svobodno in samostojno Slovenijo 1991, Viharnik, Ljubljana 1993
- Silva Križman in sod., Dan prej, Primorske Novice, Koper 1994
- Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Smer: Sever-Koper-Ljubljana, Ljubljana 1996

Zunanje povezave

- http://www.uvi.si/10let/pot/vojna/
- http://www.zvvs.si/Strani/Vojna1991.htm

Glej tudi

- organizacija Teritorialne obrambe Republike Slovenije 1991
- Jugoslovanska ljudska armada v Sloveniji 1991
- kronologija osamosvojitve Slovenije
- Kategorija:Vojne ja:十日間戦争

Društvo

Viri

- [http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=199560&dhid=37808 Zakon o društvih]
-

Veteran vojne za Slovenijo

Veteran vojne za Slovenijo je vsaka oseba, tako civilna kot vojaška, ki je aktivno sodelovala pri slovenski osamosvojitveni vojni. Med najpomembnejšimi veterani vojne za Slovenijo so:
- vojaki oz. pripadniki takratne TO RS, današnje SV,
- policisti,
- pripadniki civilne zaščite,
- železničarji,
- ... Veteranska društva so:
- zveza veteranov vojne za Slovenijo
- veteransko društvo Sever

Glej tudi

Kategorija:Slovenska vojaška zgodovina Kategorija:Veterani

Kategorija:Veterani

Ta kategorija zajema veterane. Kategorija:Vojaške osebnosti

Ivano Balic

Ivano Balić (
- 1. April 1979 in Split) ist ein kroatischer Handballer. Balić wurde mit Kroatien 2003 in Portugal Weltmeister im Endspiel gegen Deutschland. Bei den Olympischen Spielen 2004 in Athen kam es zur Neuauflage des Endspiels gegen Deutschland. Wieder führte Balić seine Mannschaft zur Goldmedaille. Es war die zweite Goldmedaille einer kroatischen Handballnationalmannschaft nach den olympischen Spielen 1996 in Atlanta, wo im Finale Schweden besiegt wurde. Bei vier Teilnahmen dieser Auswahl gewann sie also zweimal. Dementsprechend wurde die kroatische Mannschaft von 80.000 Menschen nach ihrer Rückkehr aus Athen in Zagreb gefeiert. Balić wurde 2004 zum Welthandballer gewählt. Balic, Ivano Balic, Ivano Balic, Ivano Balic, Ivano

Doda i Virgin kreatyna prace magisterskie statystyki spalacze t�uszczu

:: RELATED NEWS ::

Philomèle et Procné
Dans la mythologie grecque, Philomèle (en grec ancien Φιλομήλα / Philomêla) et Procné (Πρόκνη / Próknê) sont les deux filles de Pandion (roi d'Athènes) et de Zeuxippe. Leur légende forme une efflorescence du mythe de fondation d'Athènes.

Mythe

Leur histoire es

Ferdinand Ier (empereur germanique)
Ferdinand I de Habsbourg (né en 1503 - décédé le 1564, à Vienne, Autriche), élu roi des Romains en 1531, puis empereur romain germanique de

Lierre (Hedera)
Le lierre est un genre de plantes grimpantes et rampantes de la famille des Araliacées, le genre Hedera, dont plusieurs espèces sont cultivées comme plantes ornementales. La plus commune est le lierre grimpant ou lierre commun, Hedera helix. Le nom français « lierre » est dérivé du latin hedera (de haedere, attacher). Hedera a d'abord donné èdre, puis ierre, et ce dernier agglutiné avec l'article défini a donné lierre.

Othon Ier
Le nom d'Othon I fut porté par différents souverains européens dont :
- Othon Marcus Salvius Otho, empereur romain († 69)
- Othon I du Saint-Empire, empereur des Romains († 973)
- Othon I de Grèce, roi de Grèce (†

Maximilien Ier (empereur germanique)
] Maximilien I de Habsbourg, (°22 mars 1459 à Vienne, †12 janvier 1519 à Wels fut empereur romain germanique de

Henri III (empereur des Romains)
Henri III (28 octobre 1017 – 5 octobre 1056), dit le Noir, fut roi des Romains de 1039 à 1046 puis empereur des Romains de 1046 à

Lubrifiant
Catégorie:Lubrifiant
- Les données concernant les lubrifiants pour usages techniques sont regroupées dans le Wikilivre de tribologie, en particulier dans les chapitres consacrés aux lubrifiants.
- L'article relatif à l'anatomie se nomme lubrifiant anatomique. antenne disposant d'un réflecteur parabolique, basé sur les propriétés géométriques de la courbe nommée parabole et de la surface nommée paraboloïde de révolution. Cette antenne qualifiée d'universelle puisqu'elle fonctionne en théorie sur n'importe quelle fréquen

Comitats de Croatie
Catégorie:Croatie ja:クロアチアの地域区分 sk:Administratívne členenie Chorvátska]] Les comitats (régions) de Croatie sont appelées županije en croate, županija au

Château de Bienassis
Catégorie:Commune des Côtes-d'Armor C'est un château construit en 1400 pour Jean Ier de Quelenec, seigneur de Bretagne. Bienassis a été en partie détruit pendant les Guerres de la Lique. Reconstruit à dater de 1620 par Gilles Viselou, il passe par mariage au comte de Lambarc et au duc d'Arenberg, puis, en 1760, au com