:: wikimiki.org ::

Številčna Abeceda Johanna Sebastiana Bacha

Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha

Številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha. Leta 1947 je teolog in muzikolog Friedrich Smend izdal študijo, ki je navajala, da je Bach pogosto uporabljal naravni red številčne abecede (A=1 do Z=24) v svojih kompozicijah. Smend je zbral zgodovinska pričevanja in glasbene primere s katerimi je potrdil svojo teorijo, ki je prikazala, da je Bach v svojo glasbo vključil besede in s tem pridobil simbolično kompozicijsko shemo. Bachova uporaba številčne abecede je zelo kontroverzna in se je poslužujejo le redki današnji glasbeni analitiki, le-ti pa premlevajo zamisli v njihovem originalnem kontekstu Smendove teorije in jih napihujejo do akademičnih absurdov. Več nenavadnih primerov lahko najdemo v knjigi, ki sta jo leta 1985 napisala Kees van Houten in Marinus Kasbergen. Veliko senzacionalnih člankov in knjig je bilo napisanih o Bachovi uporabi številčne abecede, vendar so jih prepogosto pisali laični navdušenci, ki so nekritično uporabljali Smendovo teorijo, vendar njegovemu ugledu med resnejšimi učenjaki ne morejo škoditi. Če bi bila dokazana kot smiselna, bi Smendova teorija lahko pripomogla k razvoju »avtentične« analitične tehnike, ki bi lahko razjasnila ideje glasbenikov 17. in 18. stoletja.

Sistematizacija Bachovega glasbenega simbolizma

Smendove sheme številčne simbolike obsegajo misel, da je Bach združil tradicionalna svetopisemska števila v svojo glasbo: npr. število 3 simbolizira Sveto trojico, 10 simbolizira Zapovedi, 12 simbolizira Apostole. Tudi Andreas Werckmeister je pisal o simboliki števil v knjigi Musikalische Paradoxal-Discourse (1709), kjer poda nekaj glasbenih interpretacij števil 1, 2,3 , 4, 5, 6 in 7, vendar brez natančne razlage, kako naj bi bila števila vključena v skladbo. Analitiki so v 20. stoletju prišli do zaključka: Značilna števila so šifrirana:
- I. kot ponovitev glasbenega motiva, pomembne besede, fraze
- II. z notami, ki jih igra basso continuo
- III. v razvrstitvi sekvenc
- IV. z notami, ki jih igrajo spremljevalni inštrumenti Sistematizacija števil po Smendu:
- I. reprezentančna števila
- II. kronološka števila
- III. simbolična števila v ožjem smislu (10, 3, 7, 12)
- IV. števila kot navedbe, ki se v Bachovih glasbenih delih kažejo kot število:
- stavkov, delov, taktov
- pojavitev téme
- not v basu
- not v instrumentalnih glasovih koralnih delov
- in kot ritmi, tipi taktov, kjer se besede ponavljajo. Primer številčne simbolike pri Maši v h - molu Christus je izražen s številčnim simbolom 112, Credo pa s 43. »Credo« v svoji prvotni obliki vsebuje 784 (t.j. 7 krat 112) taktov, sveto ime »Christus« pa se v njem pojavi 7-krat. V refrenu »Credo in unum Deum« se beseda »Credo« pojavi 43-krat. V istem refrenu, vključno z odstavkom »Patrem omnipotentem«, je vsota vseh taktov 129 (t.j. 3 krat 43).

Poetični paragram

V času Lutra je bilo v Nemčiji v uporabi preko 50 različnih številskih abeced. To so variante približno 20-ih abeced in spadajo v eno izmed treh kategorij: tiste, katerih numerične sekvence so zgrajene na aritmetičnem zaporedju, latinska abeceda s prikrojenimi aritmetičnimi zaporedji in različne abecede brez kakršnekoli stalne numerične konotacije. Skozi stoletja se je vera v mistične karakteristike števil razvijala, še posebno zaradi vpliva in spisov filozofa Pitagore (582 pr. n. št.-496 pr. n. št.). Pitagora je prepotoval Egipt, Babilon, Indijo in ideje, ki jih je srečeval, so povzročile razvoj njegove filozofije števil: »Vse stvari so ustrezno urejene v skladu z naravo števil; število je zunanje bistvo; Bog je število, število je Bog.« Glasbene abecede so se redno pojavljale v knjigah o kriptografiji in v tajnih spisih. Šifrant, ki služi za primer, je shema štirih primerov, le-ti pa se bolj malo razlikujejo med sabo. Citirajo jih Giovanni Porta - De furtivis literarum notis (1583), Daniel Schwentner – Steganologia (1620) in Erquickstunden (1636), Atanasius Kircher - Musurgia universalis (1650) in Gaspar Schott – Schola Steganographica (1665). Slika:Sifrant note-crke.JPG Abeceda je namenjena skrivanju sporočil, ki jih v zaporedju črk, ki tvorijo dane besede, lahko uglasbimo. Skladatelj, ki je tudi uporabljal to tehniko, je Johann Christoph Faber v svoji Invention Wie Zwey Concerten iz leta 1729, v katerih nam skupni naslov odkrije, da viola part skriva naslednjo pesem: »Sehr stark der Argwohn ist bei hitzigen Verliebten, Redt man mit andern nur, vermeint man daß sie Liebe übten.“ V začetnem obdobju bivanja v Leipzigu se je Bach dodobra seznanil s poezijo, ki je vsebovala paragram. Do neke mere je nanj vplival tudi prijatelj, pesnik Christian Friedrich Henrici Picander, ki je pisal taka besedila in Bach jih je pogosto uporabljal. To je dovolj za domnevo, da je Bach poznal številčne igre tega tipa, ki so bile v tem obdobju zelo popularne v smislu interpretacije literarnih svetopisemskih tekstov. Običajno je bila v uporabi standardna latinska številčna abeceda: Bach se je, tako kot ostali veliki umi, zabaval ob postavljanju in reševanju ugank. Nekaj teh ugank je preživelo in je vrednih omembe. Za primer naj bo uporaba tradicionalne številčne abecede. Canon a 4 voci, BVW 1073 je Bach skomponiral leta 1713 za svojega bratranca Johanna Gottfrieda Waltherja. V skladbo je vkomponiral svoje ime kot število taktov: B-A-C-H = 2 + 1 + 3 + 8 = 14 Popolno Bachovo ime je inverzno število priimku: J-S-B-A-C-H = 9 + 18 + 2 + 1 + 3 + 8= 41 Izkaže se, da je vsota črk J. S. Bach ravno polovica Waltherjevega priimka: W-A-L-T-H-E-R = 21 + 1 + 11 + 19 + 8 + 5 + 17 = 82 Matematični red se pri Johannu Sebastianu kaže tudi v tonalnih razvrstitvah svojih glasbenih del. Dva zvezka Dobro uglašenega klavirja (WTK) sta urejena po kromatičnem lestvici. Natisnjenih šest klavirskih partit je urejenih v zaporedju B, c, a, D, G, e; po vzorcu širjenja intervalov v različne smeri: Ta vzorec nam dovoljuje, da lahko predpostavljamo tonaliteto neobjavljene partite, ki bi bila za interval septime nižja od šeste partite: npr. F dur.
- tonaliteta partite št. 2 je za interval 2. nad partito št. 1
- tonaliteta partite št. 3 je za interval 3. pod partito št. 2
- tonaliteta partite št. 4 je za interval 4. nad partito št. 3
- tonaliteta partite št. 5 je za interval 5. pod partito št. 4
- tonaliteta partite št. 6 je za interval 6. nad partito št. 5 Računski postopki, s katerimi lahko analiziramo razsežnosti Bachove kompozicijske arhitekture, se pojavljajo takorekoč pri vsaki njegovi skladbi. V kombinaciji s simboliko so očitne od Goldbergovih variacij, Maše za orgle, "Umetnosti fuge", do najpreprostejših dvoglasnih invencij. Nešteto razprav in formalnih analiz je bilo že napisanih in vsaka skladba je bila že kdaj deležna svoje razlage. Ravno zato J. S. Bach ostaja največja uganka v kontekstu računske abecede.

Številčna naključja v Bachovem življenju

Johann Sebastian Bach je bil rojen 21. marca 1685 ali 21 3 307 po križevniškem koledarju. Umrl je 28. julija, kar je v križevniškem koledarju 28 7 372. To vodi k neverjetnemu, a neizbežnemu zaključku: izgleda, da je Bach uporabil epitaf krščanskega Rdečega križa v svoji Sinfoniji. V Magnificatu epitaf obsega 28+7, v zadnjih treh orgelskih sonatah pa obsega število 372. V razmerju s to inskripcijo najdemo v enem primeru 28 7 in v drugem 372, točen datum Bachove smrti, če preračunamo v križevniški koledar. Magnificat izvira iz leta 1730, orgelske sonate pa iz leta 1727. Z drugimi besedami je Bach natančno v povezavi z epitafom zabeležil datum svoje smrti, dolgo pred samim dogodkom. Skupna struktura Bachovih najpomembnejših del je obravnavana v kontekstu zgoraj navedenih dejstev in povezavi z ezoteriko. Povezava Bach - križevniški epitaf – datum smrti, postaja vedno bolj očitna, posebno, ker so bila vpletena števila Bachu pomembna kot simbolično vodilo. Posebno poglavje knjige (Kees van Houten in Marinus Kasbergen: Bach en het getal - Zupthen, 1985) je namenjeno številu 23869, vsoti vseh dni Bachovega življenja.

Bachov križ

Slika:J S Bachov Kriz B-A-C-H.JPG Kategorija:Numerologija Kategorija:Klasična glasba Kategorija:Števila Kategorija:Johann Sebastian Bach

Število

Število je matematični pojem, s katerim opisujemo množino. V vsakdanji rabi so najbolj znana naravna števila , s katerimi štejemo. Skupnost vseh naravnih števil določa množico, ki jo običajno označujemo z N. Če k tej množici pridružimo še negativna števila, dobimo množico celih števil Z. Količniki celih števil so racionalna števila ali ulomki, katerih množico označimo s Q. Če vključimo še vse neskončne in neponavljajoče decimalne zapise števil, dobimo realna števila R. Tista realna števila, ki niso racionalna, so iracionalna. Realna števila lahko naprej razširimo še na kompleksna števila C, s katerimi lahko rešimo vse algebrske enačbe. Vse rešitve algebrskih enačb, katerih koeficienti so kompleksna števila, so spet kompleksna števila. Vsaka omenjena množica je podmnožica naslednje: :

\mathbb \sub \mathbb \sub \mathbb \sub \mathbb \sub \mathbb \; .

Števila moramo ločiti od številk, ki so posebni znaki za predstavitev števil. Zapis števil kot niz števk obravnavajo številski sestavi.

Razširitve

Nov razvoj je prinesel hiperrealna števila in surrealna števila, ki razširijo realna števila z dodajanjem neskončno majhnih in neskončno velikih števil. Namesto poljubno neskončno dolgih decimalnih zapisov desno za decimalno vejico, ki vodijo od racionalnih do realnih števil, lahko dopustimo neskončne decimalne zapise levo od decimalne vejice, kar nas pripelje do p-števil. Ordinalna števila in kardinalna števila so posplošitev naravnih števil za merjenje velikosti neskončnih množic. Aritmetične operacije, kot sta dvočleni operaciji seštevanja in množenja, posplošimo v matematični veji abstraktne algebre. S tem dobimo algebrske strukture grupo, kolobar in polje.

Glej tudi

- seznam števil
- imena števil
- tabela prafaktorjev števil Kategorija:Matematika Kategorija:Teorija števil
- ja:数 simple:Number th:จำนวน

Johann Sebastian Bach

Johann Sebastian Bach, nemški skladatelj in organist,
- 21. marec 1685 (J.k.), Eisenach, Nemčija, † 28. julij 1750 (G.k.), Leipzig, Nemčija. Johann Sebastian Bach je bil skladatelj in organist v obdobju baroka in je splošno priznan kot eden izmed najboljših skladateljev vseh časov. Njegova dela, znana po intelektualni globini, tehnični zahtevnosti in umetniški lepoti, so navdihovala skoraj vse evropske glasbenike od Mozarta do Schoenberga. Izhajal je iz zelo muzikalne rodbine, v kateri so bili skoraj vsi skladatelji ali organisti. Živel je skromno, čeprav je dobil več priznanj. Služboval je kot dirigent in organist na več nemških dvorih in v znanih cerkvah. Nazadnje je delal kot pevovodja v znani Tomaževi cerkvi v Leipzigu. Uveljavljen je bil predvsem kot orgelski virtuoz, istočasno pa je delodajalca (plemiča ali cerkev) oskrboval z potrebnimi skladbami. V svojem dolgem in plodnem življenju je ustvaril izredno veliko skladb, od enostavnih do celovečernih oratorijev. Skladal je za vse instrumente, glasove, orkestre in vokalne zasedbe in je bil gotovo najbolj univerzalen skladatelj vseh časov. Do popolnosti je razvil slogovne značilnosti baročne glasbe, predvsem kontrapunkt in instrumentacijo, ter baročne oblike, predvsem koncerte, fuge, kantate in sonate

Glej tudi

- številčna abeceda Johanna Sebastiana Bacha
- seznam glasbenih del Johanna Sebastiana Bacha

Zunanje povezave

- [http://www.bach-leipzig.de/ Bachov arhiv v Leipzigu (spletna stran v angleščini in nemščini)] Bach, Johann Sebastian Bach, Johann Sebastian Bach, Johann Sebastian Bach, Johann Sebastian Bach, Johann Sebastian
- ja:ヨハン・ゼバスティアン・バッハ ko:요한 제바스티안 바흐 ms:Johann Sebastian Bach simple:Johann Sebastian Bach th:โยฮันน์ เซบาสเทียน บาค

Teolog

Teolog je znanstvenik, ki se ukvarja z preučevanjem teologije.

Glej tudi

- seznam teologov Kategorija:Religija
-

Muzikolog

Muzikológ je oseba, ki deluje na področju muzikologije.

Glej tudi

- glasba
- glasbeni teoretik
- glasbenik Kategorija:Muzikologija
-

17. stoletje

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po sedemnajstem stoletju so pisana ležeče.
- Kategorija:Stoletja ja:17世紀 ko:17세기 th:คริสต์ศตวรรษที่ 17

18. stoletje

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po osemnajstem stoletju so pisana ležeče.
- Kategorija:Stoletja ja:18世紀 ko:18세기

3 (število)

: Glej tudi leto 3 ---- 3 (trí) je naravno število, za katerega velja 3 = 2 + 1 = 4 - 1.

Razvoj števke

Slika:RazvojŠtevek3.png

V matematiki

- drugo trikotniško število

3 =  \left(2+1\right)

- drugo praštevilo Germainove
- drugo desetiško samoštevilo
- drugo palindromno praštevilo
- najmanjše Fermatovo praštevilo

3 =  2^ + 1

- najmanjše Mersennovo praštevilo 3 = 2² - 1
- drugo fakultetno praštevilo 3 = 2! + 1
- edino naravno število, ki je vsota predhodnih naravnih števil (3 = 1 + 2) in tudi edino število, ki je vsota predhodnih fakultet števil: 3 = 1! + 2!
- najmanjše edinstveno praštevilo
- Harshadovo število
- drugo srečno število in najmanjše srečno praštevilo
- peto Fibonaccijevo število 3 = 1 + 2
- Lucasovo število

V znanosti

- Vrstno število 3 ima litij (Li).

V jezikoslovju

Števniki

- glavni: tri, tudi trije
- vrstilni: tretji
- ločilni: trój
- množilni: trójen
- prislov: tretjič

Drugi izrazi za tri

- tris, triplet, trojka, ...

Drugje

- 03 je telefonska klicna številka omrežne skupine Celja in okolice.

Glej tudi

- leta 3 pr. n. št., 3, 1903, 2003 Kategorija:Števila ja:3 ko:3 simple:Three th:3

12 (število)

12 (dvánajst ali dvanájst) je naravno število, za katerega velja 12 = 11 + 1 = 13 - 1. Šesto sestavljeno število Četrto zelo sestavljeno število Tretje peterokotniško število

12 =

Četrto podolžno število

12 = 3 \cdot 4 = 0 + 2 + 4 + 6 \;\,

Najmanjše obilno število

\sigma^(12)=1+2+3+4+6=16>12

Najmanjše število, katerega vsota njegovih števk je enaka 12 je 39 (3+9=12). Vrstno število 12 = Mg Kategorija:Števila ja:12 ko:12 simple:Twelve

2 (število)

: Glej tudi leto 2 ---- 2 (dvá) je naravno število, za katerega velja 2 = 1 + 1 = 3 - 1.

Razvoj števke

Slika:RazvojŠtevek2.png

V matematiki

- 2 je sodo število.
- Najmanjše praštevilo Germainove.
- Najmanjše Tabitovo praštevilo

2 = 3 \cdot 2^ - 1 \,\!

.
- Najmanjše palindromno praštevilo.
- Najmanjše zelo sestavljeno število.
- Najmanjše fakultetno praštevilo 2 = 1! + 1.
- Najmanjše nedotakljivo število.
- Harshadovo število.
- Drugo podolžno število

2 = 1 \cdot 2 = 0 + 2 \;\,

.
- Drugo Schröderjevo število.
- Tretje Catalanovo število

C_ = \frac = 2

.
- Četrto Fibonaccijevo število 2 = 1 + 1.
- Drugo Markovo število.
- Najmanjše število, ki je vsota dveh kvadratov naravnih števil 2 = 1² + 1².
- Najmanjše število, ki je vsota dveh kubov naravnih števil 2 = 1³ + 1³.

V znanosti

- Vrstno število 2 ima helij (He).
- Prvo magično število v fiziki.

V jezikoslovju

- Dvojina je slovnično število, ki ga imajo redki jeziki, slovenščina je med njimi.

Števniki

- glavni: dva, tudi dve
- vrstilni: drugi
- ločilni: dvój
- množilni: dvójen
- prislov: drugič

Drugi izrazi za dva

- par, dubleta, duet, dvojica, dvojčka, dvojak, dvojec, toplar

Drugje

- 02 je telefonska klicna številka omrežne skupine Maribora in okolice.

Glej tudi

- leta 2 pr. n. št., 2, 1902, 2002 Kategorija:Števila ja:2 th:2 (จำนวน)

4 (število)

: Glej tudi leto 4 ---- 4 (štíri) je naravno število, za katerega velja 4 = 3 + 1 = 5 - 1.

Razvoj števke

Slika:RazvojŠtevek4.png

V matematiki

- najmanjše sestavljeno število
- drugo zelo sestavljeno število
- drugo kvadratno število

4 = 2^2 \,\!

- najmanjše Smithovo število

4 = 2 + 2 \,\!

- vseHarshadovo število
- najmanjše neFibonaccijevo število
- vsota prvih dveh trikotniških števil 4 = 1 + 3 in zato drugo četversko število (tetraedersko število)
- vsako pozitivno celo število je vsota največ 4. enakih ali različnih kvadratov (glej Waringov problem).
- najmanjše število n, za katero ima enačba x - φ(x) = n natanko 2 rešitvi. Rešitvi enačbe sta: 6, 8.

V znanosti

- Vrstno število 4 ima berilij (Be).

V jezikoslovju

Števniki

- glavni: štiri
- vrstilni: četrti
- ločilni: četver
- množilni: četveren
- prislov: četrtič

Drugi izrazi za štiri

Drugje

- 04 je telefonska klicna številka omrežne skupine Kranja in okolice.

Glej tudi

- leta 4 pr. n. št., 4, 1904, 2004 Kategorija:Števila ja:4 ko:4 th:4

5 (število)

: Glej tudi leto 5 ---- 5 (pét) je naravno število, za katerega velja 5 = 4 + 1 = 6 - 1.

Razvoj števke

Slika:RazvojŠtevek5.png

V matematiki

- najmanjše varno praštevilo.
- drugo peterokotniško število

5 =

.
- tretje praštevilo Germainove.
- drugo Fermatovo praštevilo

5 =  2^ + 1

.
- drugo Tabitovo praštevilo

5 = 3 \cdot 2^ - 1 \,\!

.
- tretje palindromno praštevilo.
- tretje fakultetno praštevilo 5 = 3! - 1.
- drugo kvadratno piramidno število :

2(2 + 1)(2\cdot 2 + 1)

.
- drugo nedotakljivo število.
- Harshadovo število
- šesto Fibonaccijevo število 5 = 2 + 3.
- tretje Markovo število
- 1-avtomorfno število (baza 10).
- drugo Eulerjevo število.
- tretje desetiško samoštevilo.
- četrto Catalanovo število

C_ = \frac = 5

V znanosti

Vrstno število 5 ima bor (B).

Glej tudi

- leta 5 pr. n. št., 5, 1905, 2005 Kategorija:Števila ja:5 th:5 (จำนวน)

7 (število)

: Glej tudi leto 7 ---- 7 (sédem) je naravno število, za katerega velja 7 = 6 + 1 = 8 - 1.

Razvoj števke

Razvoj števke 7 od Indijcev do Evropejcev

V matematiki

- Mersennovo praštevilo 7 = 2³ - 1.
- Newman-Shanks-Williamsonovo praštevilo.
- drugo Woodallovo praštevilo.
- drugo varno praštevilo.
- drugo središčno šesterokotniško število

7 = T_1 \cdot 2 + 1; \quad (T_1=3)

.
- četrto palindromno praštevilo.
- četrto fakultetno praštevilo 7 = 3! + 1.
- tretje srečno število in drugo srečno praštevilo.
- četrto desetiško samoštevilo.
- Harshadovo število.
- drugo veselo število.

V znanosti

Vrstno število 7 ima dušik (N).

Glej tudi

- leta 7 pr. n. št., 7, 1907, 2007 ja:7 th:7 (จำนวน)

20. stoletje

Desetletja in leta

Opomba: leta pred in po dvajsetem stoletju so pisana ležeče.
- Kategorija:Stoletja als:20. Jahrhundert ja:20世紀 ko:20세기 simple:20th century th:คริสต์ศตวรรษที่ 20

Nota

right Nota (latinsko znak) je pisani znak, s katerim zabeležimo ton. V konvencionalni glasbeni notaciji z obliko note označimo dolžino (trajanje) tona, glede na položaj v notnem črtovju pa določimo višino tona. Dolžine not označujemo z oblikami, ki se imenujejo:
- nota brevis (2),
- celinka (1),
- polovinka (1/2),
- četrtinka (1/4),
- osminka (1/8),
- šestnajstinka (1/16),
- dvaintridesetinka (1/32),
- štiriinšestdesetinka (1/64),
- stoosemindvajsetinka (1/128).

Glej tudi

- ton Kategorija: Glasba ja:音符

Kronologija

Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času.

Glej tudi

- časovni pregled zgodovine Kategorija:Zgodovinske vede
- ja:編年

Koral

Gregorijanski koral je srednjeveško liturgično enoglasno petje. Gregorijanski koral predstavlja bogato glasbeno dediščino krščanske Cerkve, od njenih začetkov, skozi ves Srednji vek, do pojava večglasja. Ta glasba je bila prisotna povsod, kjer je bila živa in prisotna latinska kultura, torej tudi na ozemlju Slovenije. Ime je dobila po papežu Gregorju Velikem, ki je bil papež med leti 590 in 604. Urediti je dal veliko zbirko koralnih napevov in jim določil mesto v liturgiji. Kakšne so bile takrat melodije, ne vemo, ker jih še niso zapisovali, ampak so se prenašale po ustnem izročilu. Vendar je Gregorijanski koral v pravem pomenu besede nastal mnogo let kasneje, tako da ga datirajo v 1. polovico 8. stoletja na ozemlju današnje Francije, kot zmes dveh tradicij, stare rimske in galikanske. Za to obdobje, ki ga imenujemo tudi Karolinška renesansa, je značilen tudi vstop teoretikov, ki so vse te novo nastale in novo oblikovane melodije razvrščali v kategorije osmih tonovskih načinov. Šele od konca 9. stoletja dalje lahko obstoj te glasbe spremljamo tudi s pomočjo najrazličnejših tipov starih glasbenih zapisov, ki jih imenujemo nevme. Prav 9. stoletje pa je tudi ločnica med t.i. zlatim obdobjem korala in njegovim postklasičnem obdobjem, za katerega so značilne različne oblike, kot so npr. tropi in sekvence. Melodije Gregorijanskega korala so postale temelj večglasju, zato lahko rečemo, da celotna zahodnoevropska glasba temelji na tem izročilu. Gregorijanski koral je v osnovi enoglasno melodično petje, obstajajo pa podatki, da so že v 7. stoletju v Rimu pri slovesnih papeških mašah to petje spremljali posebni pevci, imenovani paratonisti, z dolgimi nizkimi ležečimi toni. Tak način se je ohranil še do danes v bizantinski glasbi. Drugi zelo zgoden pojav pa je bilo petje v vzporednih kvartah in kvintah. Nekateri napevi se v mnogih ozirih približujejo vzdušju ljudske pesmi.

Gregorijanski tonovski načini

Tonovski načini se uporabljajo pri petju psalmov, ki je najstarejša prvina krščanskega petja, saj se z njimi navezuje na staro židovsko izročilo. Obrazci za to petje nudijo možnost preprostih melodij. Najpomembnejši je trenutek tišine, ki se zgodi med dvema vrsticama (verzoma psalma) in lahko ga doživljamo kot »prazen vrč za dotok božje milosti«. Petje psalmov vedno uvaja kratka glasbena misel, ki se imenuje antifona.

Koral v Sloveniji

Dolga stoletja so za liturgične pokrajne cerkvenega leta, kot so advent, Božič, post, Velika noč, Marijini prazniki, v liturgiji uporabljali točno določene gregorijanske korale, ki pa so sčasoma potihnili. Dandanes v cerkvenem obredju primanjkuje te glasbene zvrsti. V zadnjem desetletju je bila enkrat letno v Ljubljani darovana Sveta maša v latinščini s strani (tedaj še ljubljanskega škofa) Alojza Urana v sodelovanju s Tonetom Potočnikom in njegovim zborom, specializiranim za izvajanje te glasbe. Po letu 1400 se je v Cerkvi uveljavil princip, da so enoglasne melodije izmenjavali z večglasjem. Akustična karakteristika cerkvenih prostorov je dolg odmev, ki včasih daje občutek, da je tudi enoglasno petje večglasno, če ga slišimo z velikim časovnim zamikom. Najsi bo to povod za nastanek polifonije ali ne, iz tega obdobja izhaja zapis triglasnega glasbenega obrazca iz Kranja (skladba iz božičnega ciklusa, nastala konec 15. stoletja) in predstavlja edini znani primer srednjeveškega večglasja na slovenskem.

Navedki

Gregorijanski koral je posebna oblika molitve, je zvočna ikona, po kateri Bog spregovori v srcu vernika. Njeno ozadje je svet tišine, iz tišine se rodi, v tišino se vrača. Je péta molitev oz. glasba, ki se moli. Predstavlja most med besedo, izraženo v molitvi, in njenim glasbenim izrazom. Melodije gregorijanskega korala so kot ladja, reka, po kateri tečejo svetlobna znamenja posvečenih besed. (Tone Potočnik)

Zunanje povezave

- http://www.rkc.si/sticna/sl/choral.html Kategorija:Sakralna glasba

sem online spielautomaten t�uszcze snowboard austria nauka

:: RELATED NEWS ::

Cléry-Saint-André
Cléry-Saint-André è un comune francese di 2.506 abitanti situato nel dipartimento del Loiret nella regione del Centro. Clery-Saint-Andre Clery-Sai

Combleux
Combleux è un comune francese di 383 abitanti situato nel dipartimento del Loiret nella regione del Centro. Combleux Combleux

Combreux
Combreux è un comune francese di 142 abitanti situato nel dipartimento del Loiret nella regione del Centro. Combreux Combreux

Conflans-sur-Loing
Conflans-sur-Loing è un comune francese di 286 abitanti situato nel dipartimento del Loiret nella regione del Centro. Conflans-sur-Loing Conflans-su

Corbeilles
Corbeilles è un comune francese di 1.452 abitanti situato nel dipartimento del Loiret nella regione del Centro. Corbeilles Corbeilles

Corquilleroy
Corquilleroy è un comune francese di 1.893 abitanti situato nel dipartimento del Loiret nella regione del Centro. Corquilleroy Corquilleroy